winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Ljubljena Parenzana!
Ljubljena Parenzana!
Potovanje v preteklost z ozkotirno železnico Trst–Poreč (Parenzo)
Gerhard Sammer; Josef Flack
Ob prelomu stoletja predzadnjega stoletja je bilo zgrajeno veliko ozkotirnih železnic v najrazličnejših
širinah tira. Kot ozki tir se pojmujejo vse železnice, po katerih se vozi z ožjim tirom kot
1435 mm. To je namreč normalni tir večine evropskih dežel. Izjeme obstajajo kot na primer v Španiji,
kjer uporabljajo širši tir. Za javni in tovorni promet so gradili ozkotirne železnice od 381 mm
(Dunajska Liliput železnica v Praterju, železnica v Dresdenskem parku …), 500 mm, 600 mm, 700
mm (večinoma tovorna železnica in v 1. svetovni vojni uporabljana železnica za preskrbo z bojno
tehniko, npr. v Dolomitih), 750 mm (v Nemčiji in na Poljskem), 760 mm, 1000 mm (ozkotirne
železnice v Švici, tramvajska podjetja v Nemčiji, pa tudi v Innsbrucku in Gmundenu). Zelo redki
so bili tiri z 1100 mm (železnice v Lübecku in Kielu, ki ne obstajajo več, in te v Bielefeldu, ki edine
še obstajajo). Izjeme so bile potem še te z 900 mm (tramvaj iz Linza, Lizbone in ozkotirna železnica
„Molli“ na Baltiku) in Kapspur z 1067 mm. Ozki tir Italjanov – razen Južne Tirolske – pa je
meril 950 mm.
Smisel in namen gradnje ozkotirnih železnic je bil, da je bila izgradnja in obratovanje cenejše kot
normalni tir, po drugi strani je bilo zaradi nekoliko ožjega radija tirov lažje doseči ozke doline in
soteske.
„Naš“ ozek tir v Avstriji pa je 760 mm. Tako imenovani „bosanski tir“. Uporabljali so ga v celotni
bivši monarhiji, da bi lahko vozila svobodneje menjavali in uporabljali. Tirno omrežje je znašalo
tisoče kilometrov v Avstriji, na Madžarskem, Romuniji, na Češkem, v Bosni, Srbiji…
Tudi proga, kateri smo namenili naš obisk, ima takšen tir. Proga od Trsta do Parenze (danes Poreč)
pa je obratovala ločeno, za razliko od Bosne in Srbije, kjer so bile proge položene kot mreža skozi
deželo. Od Beograda do Sarajeva in Dubrovnika ter navzdol do Boke Kotorske (Herceg Novi).
1 Naslov je naslonjen na knjigo „Cara Parenzana!“ Giulia Roselli. 2. izdaja je izšla 2002 pri založbi „Bruno Fachin Editore“ v Trstu.