winter/zima 2006/2007 Es ist immer das Gleiche ... - Pavlova hiša

Razmišljujoč in čuteč Panonec – Ob 0. obletnici smrti profesorja dr. Augusta Pavla
temeljito ukvarja z, od takrat že izumrlim, panonskim
ljubiteljstvom.
August Pavel je končal gimnazijo v Szentgotthárdu
(slo. Monašter, nem. Sankt Gotthard)
oz. v Szombathelyu (Steinamanger).Ti dve zahodni
madžarski mesti sta imeli tudi velik pomen
za razvoj slovenske manjšine dežele. Za
mladega »vendskega« šolarja sta bili obe gimnaziji
odločilni zaradi učenja madžarskega
jezika, ki je postal najpomembnejši »delovni
jezik« v življenju Augusta Pavla.
Cistercijanski samostan v Monoštru je bil ustanovljen
1183. Od časa kralja Béle III. (1173-
1196) je red redno dobival veliko donacij, tako
tudi iz s Slovenci poseljene županije Vas. Za
krčenje tukaj ležečih velikih gozdov so cistercijanci
pripeljali slovenske kmete iz takratne
Spodnje Štajerske. Ti priseljenci so okrepili
slovansko narodnost današnjega Pomurja.
Mesto Szombathely je imelo za v takratni kraljevini
Madžarski živeče Slovence dvojni pomen.
Prvič je bilo mesto od 1578 sedež županije
(nem. Grafschaft, Gespanschaft, madž..
megye), s tem tudi upravljanje s Slovenci poseljenim
jugozahodnim delom te upravne enote.
Še večji pomen je dobilo mesto 1777, ko je
kraljica Maria Theresia tukaj ustanovila novo
škofijo. Ta dieceza je bila v veliki večini ločena
od škofije Györ (nem. Raab), majhen del okoli
Turnišča (madž. Toronyhely) je bil odvzet
škofiji Zagreb (nem. Agram, madž. Zágráb). S
tem je bilo celotno s Slovenci poseljeno področje
takratne Madžarske postavljeno pod eno
cerkveno nadvlado. Tukaj je potrebno pripomniti,
da je bil že prvi škof nove dieceze János
Szily de Felsöszopor (1777-1799) velik pokrovitelj
slovenske manjšine. Ob tej temi je po-
trebno omeniti, da takratni zahodno-madžarski
Slovenci niso bili izključno katoliške vere.
Kot edina etnična skupina znotraj Madžarskega
kraljestva/Reich der Stephanskrone živečih
južnih Slovanov so Slovenci iz področja
Mure in Rabe omembe vredna evangeličanska
verska skupnost augsburške veroizpovedi. V
tej danosti se razlikujejo od Hrvatov in Srbov
kraljestva, ki so bili absolutno imuni do, večinsko
kot »nemška zadeva« občutene, reformacije,
kot tudi od Madžarov, ki so večinoma
prevzeli kalvinizem, če so postali protestanti.
Le Slovaki vzhodne Madžarske so se obnašali
kot njihovi slovenski bratje in so bili omembe
vredna evangeličanska skupnost augsburške
veroizpovedi.
August Pavel se je še šolal, ko se je njegova
družina zaradi boljšega zaslužka iz Cankove
preselila v Potrno (nem. Laafeld). Ivan Pavel,
Augustov oče je imel krojaško obrt. Če se je
družina Pavel premaknila le nekaj kilometrov
od Cankove, je v resnici naredila velik korak,
saj se je preselila iz madžarske v avstrijsko polovico
takratnega habsburškega kraljestva. Tukaj
ni bila več madžarščina temveč nemščina
uradni jezik, in tudi socialna okolica je bila
nekoliko naprednejša kot v kraljevini Madžarov.
Prav tukaj je potrebno zapisati, da je bil
August Pavel vse svoje življenje občutljiv mislec
in pesnik, samo že zaradi svojega kmečko-malomeščanskega
porekla. Med njim in
močno konzervativnim – in pogosto psevdokonzervativnim
– vodilnim slojem Madžarske
je vedno obstajala nekakšna razdraženost, ki
je bila iz Pavlove strani, skozi vsekakor upravičeno
prizadevanje intelektualca po miselni
svobodi, še dodatno vzpodbujena. Ne sme biti
spregledano, da je bil Pavel, čeprav le ob robu,
v času svojega službovanja kot gimnazijski uči-
1