Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

Spored ~l. 3 st. 2 od Zakonot, tie mo`at da se odre~at od svoeto
barawe, da go priznaat baraweto na protivnikot i da se poramnat.
Spored ~l. 3 st. 3 od Zakonot, sudot nema da gi uva`i raspolagawata
na strankite koi se:
- vo sprotivnost so prisilnite propisi;
- vo sprotivnost so odredbite na me|unarodnite dogovori ratifikuvani
vo soglasnost so Ustavot na Republika Makedonija, i
- vo sprotivnost so moralot.
1034
Ustavnosudska praktika
1. So Re{enie U. br. 72/1999 od 2. 06. 1999 godina, Sudot ne povel
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 3 st. 3 t. 1 i 3 od Zakonot za
parni~nata postapka ("SV RM," br. 33/1998).
Predrag Simovski, advokat od Skopje, ja osporuval ustavnosta
na navedenata odredba, bidej}i smetal deka ne e vo soglasnost ~l. 51 i
55 st. 1 od Ustavot, zatoa {to terminite "prisilni propisi" i "moralot"
sodr`ani vo tie odredbi ne bile ustavna kategorija, nitu postoele
zakonski i drugi pravni kriteriumi za nivno opredeluvawe i zatoa
{to so tie odredbi se ograni~uvala i slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto,
koi mo`ele da bidat ograni~eni samo od pri~inite
navedeni vo ~l. 55 st. 3 od Ustavot.
Sodr`inata na toga{ i sega osporenata odredba od Zakonot za
parni~nata postapka e sosema identi~na.
Spored Sudot, so ogled na zna~eweto na moralnite pravila {to
tie go imale i sî u{te go imaat vo vospostavuvawe na me|usebnite
odnosi na lu|eto, ne e vo nesoglasnost so Ustavot, opredeleni pravila
na moralot da bidat vgradeni vo pravnite normi, vo koi izvesni odnesuvawa
na strankite se ograni~eni so moralot, odnosno so negovite pravila.
Imaj}i go predvid iznesenoto, kako i faktot deka osporenite
odredbi od Zakonot (koi kako i ostanatite odredbi) se od proceduralna,
a ne od materijalna priroda; Sudot smetal deka otsustvoto na terminot
"moralot" vo Ustavot ne e relevanten fakt i osnov za zaklu~uvawe
deka ovoj termin ne mo`e da se upotrebuva i vo zakonite, so ogled
na toa {to so zakonite se vr{i operacionalizacija na ustavnite odredbi
vo funkcija na sozdavawe pravni pretpostavki i uslovi za ostvaruvawe
na opredeleni prava i slobodi utvrdeni so Ustavot, a za koi zakonodavecot,
soglasno negovite ustavni ovlastuvawa, }e oceni deka
ustavnata normiranost ne e dovolna osnova i ramka za nivno ostvaruvawe
i realizirawe. Pritoa, zakonodavecot ne e obvrzan da gi upotrebuva
samo terminite i institutite {to se sodr`ani vo Ustavot, {to
bilo u{te edna pri~ina pred Sudot da ne se postavi pra{aweto za soglasnosta
na osporenite odredbi so Ustavot.