Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

dba od Zakonot e od proceduralna priroda i se odnesuva na konkreten
instrument za ograni~uvawe na edno od fundamentalnite na~ela na parni~nata
postapka - na~eloto na dispozicijata na strankite, spored
koe strankite slobodno raspolagaat so barawata {to gi istaknale vo
postapkata, koe na~elo mo`e da bide ograni~eno samo koga e vo pra-
{awe raspolagawe na strankite koe e vo sprotivnost so prisilnite
propisi, me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot
na Republika Makedonija, kako i vo sprotivnost so moralot.
Pritoa, sudovite po slu`bena dol`nost vnimavaat dali vo
odrekuvaweto od baraweto, priznavaweto na baraweto na protivnikot
ili poramnuvaweto, strankite vo postapkata ne go pre~ekoruvaat zakonskoto
ograni~uvawe vo raspolagawata i dokolku takvoto raspolagawe
e vo sprotivnost, me|u drugoto i so moralot, sudot nema da go prifati
takvoto raspola|awe. Vo slu~aj koga sudot bi ja zasnoval svojata
odluka vrz nedozvoleni raspolagawa na strankite (~l. 3 st. 3) bi storil
su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka od ~l.
343 st. 2 t. 5 od Zakonot.
Ottamu, spored na{e mislewe otsustvoto na terminot "moralot"
vo Ustavot ne e relevanten fakt i osnov za zaklu~uvawe deka ovoj
termin ne mo`e da se upotrebuvaat vo zakonite, so ogled na toa {to so
zakonite se vr{i operacionalizacija na ustavnite odredbi vo funkcija
na sozdavawe pravni pretpostavki i uslovi za ostvaruvawe na opredeleni
prava i slobodi utvrdeni so Ustavot.
Imeno, vo slu~aite koga zakonodavecot, soglasno negovite ustavni
ovlastuvawa, }e oceni deka ustavnata normiranost ne e dovolna
osnova i ramka za nivno ostvaruvawe i realizirawe, pristapuva kon
donesuvawe na zakoni, vo ~ie o`ivotvoruvawe ne e obvrzan da gi upotrebuva
samo terminite i institutite {to se sodr`ani vo Ustavot.
Od seto izneseneto ocenuvame deka ne mo`e da se postavi pra-
{awe za soglasnost na osporenata odredba so ~l. 8 st. 1 al. 3 i st. 2 od
istiot ~len od Ustavot.
Spored na{e mislewe nesnovani se i navodite na podnositelot
na inicijativata za nesoglasnost na osporenata odredba so ~l. 8 st. 1
al. 7, 54 st. 1 i 55 st. 1 i 3 od Ustavot, bidej}i so osporenata odredba ne
se vr{i ograni~uvawe na slobodite i pravata ili pak ograni~uvawe na
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto nadvor od ustavno opredelenite
ramki. Ova od ednostavna pri~ina {to Ustavot ne go ureduva
pra{aweto vo vrska so pravilata na odnesuvawe na fizi~kite i pravnite
lica vo nivnite me|usebni odnosi, tuku ostava tie da se uredat so
zakon i toa na na~in {to ovie pravila podednakvo }e se odnesuvaat za
site u~esnici vo pravniot promet bez pritoa da stanuva zbor za ograni~uvawe
na slobodite i pravata na gra|anite ili pak slobodata na pazarot
i pretpriemni{tvoto.
Po odnos na mo`nata povreda na ~l. 8 st. 1 al. 1 od Ustavot, vo
inicijativata ne se sodr`ani konkretni pri~ini vo {to bi se sosto-
1036