Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

Spored nas, ne se relevantni i drugite navodi na ovoj diskutant
so ogled na toa {to AD "Makedonski telekomunikacii" sî u{te e edinstven
javen fiksen telekomunikaciski operator. Toa prakti~no zna-
~i deka ova akcionersko dru{tvo sî u{te go ima ekskluzivnoto pravo
i monopolot vo ovaa sfera iako so noviot Zakon za elektronski komunikacii
se sozdadeni pravni pretpostavki za sproveduvawe na liberalizacija
na pazarot.
Ottuka, spord nas, tokmu poradi specijalnite ili ekskluziivnite
prava {to im se dodeleni na pravnite lica koi vr{at edna ili
pove}e dejnosti od oblasta na vodosnabduvaweto, energetikata, transportot,
telekomunikaciite i komunalnite uslugi, nezavisno dali tie
se vo dr`avna ili privatna sopstvenost, ovie pravni lica ne se nao|aat
vo ista, tuku vo razli~na pravna polo`ba na pazarot vo odnos na
drugite pravni lica koi vr{at drugi dejnosti {to, isto taka, se od javen
interes. Zatoa, osporenite zakonski odredbi eventualno ne bi mo-
`ele da se problematiziraat nitu od aspekt na na~eloto na ednakvata
pravna polo`ba na subjektite na pazarot, iako vo odnos na ova na~elo
}e zabele`ime deka so inicijativite direkno ne se osporuva nivnata
ustavnost.
Povrzuvaj}i go terminot "javni nabavki" samo za dr`avnite
organi i pretprijatijata i ustanovite vo dr`avna sopstvenost, Dejvid
Davidovski - pretstavnik od AD "Kosmofon" vo po~etokot na svojata
diskusija istakna deka ovoj termin ne e svojstven za nabavkite na pravnite
lica vo privatna sopstvenost poradi {to tie vo Zakonot mehani~ki
se vmetnati so cel da im se ograni~i pravoto na sopstvenost,
slobodata na pazarot i pretpriemni{tvoto i pravoto na slobodno
iznesuvawe na vlo`eniot kapital i dobivkata na stranskite vlo`uva~i,
vo odnos na koi prava zagarantirani vo ~l. 35, 55 i 59 od Ustavot
se osporuva i ustavnosta na oddelnite odredbi od Zakonot za javni nabavki
vo inicijativata podnesena od ovoj podnositel. Imeno, spored
nego terminot javni nabavki asocira na dr`avni pa zatoa pravnite
lica vo privatna sopstvenost koi ne tro{ele javni sredstva vo nikoj
slu~aj ne mo`ele da vr{at javni nabavki, bez ogled na toa kakva dejnost
vr{at tie i vrz osnova na {to ja vr{at dejnosta (koncesija, dozvola
ili na drug na~in).
Ponatamu, toj vo svojata diskusija iznese prigovori i vo odnos
na toa deka Zakonot ne go definira javniot interes {to se za{tituva
preku javnite nabavki, za od aspekt na Ustavot da se opravda ograni~uvaweto
na sopstvenosta na privatnite pravni lica koi vr{at edna ili
pove}e od navedenite dejnosti, {to se vr{elo so osporenite zakonski
odredbi. Vo ovoj kontekst toj istakna deka "javniot interes" edinstveno
e utvrden vo Zakonot za eksproprijacija, a istovremeno go postavi
i pra{aweto zo{to i drugite pravni lica {to vr{at dejnost, isto
taka, od javen interes ne se vneseni vo Zakonot za javni nabavki, iako
nekoi od niv taa dejnost, isto ja vr{at vrz osnova na koncesija (kako
549