Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

kedonija" br. 29/2005), vo celina i posebno ~lenovite 6, 12, 13, 16 vo delot
"preporakite," 17, 18, 31, 35, 36 i 54 alineja 1 vo delot "nasokite,
preporakite" i alineja 3 vo delot "preporakite," 58, 59 i 60.
2. Ova re{enie }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija."
3. Stamen Filipov od Skopje, na Ustavniot sud na Republika
Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe
na ustavnosta na aktot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.
Vo inicijativata se naveduva deka osnovnite odredbi na ~len 1
stav 1 i 2 i ~len 2 stav 1 i 2 od Zakonot za upravuvawe so krizi bile
prezemeni od osnovnata odredba na ~len 1 stav 1, 2 i 3 od Zakonot za
odbrana ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 42/2001 i 5/
2003), so toa {to bile prilagoduvani na osporeniot zakon, a so toa
protivustavno se razgraduval i razvodnuval sistemot za odbrana na nezavisnosta
i teritorijalniot integritet na Republika Makedonija i
se povreduvala odredbata od ~len 122 stav 2 od Ustavot, spored koja
odbranata na Republikata se ureduva so zakon {to se donesuva so dvotretinsko
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici. A deka se
razgraduval sistemot za odbrana, mo`elo da se zaklu~i i od preodnite
i zavr{nite odredbi na ~lenovite 58, 59 i 60 od osporeniot zakon.
Imeno, so ogled na toa {to osporeniot zakon bil donesen so prosto
mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, so toj zakon ne mo`ele
da se ukinuvaat postoe~kite odredbi od Zakonot za odbrana, koj bil
donesen so dvotretinsko mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj pratenici.
Ponatamu, Ustavot ne gi priznaval terminite "kriza" i "krizna
sostojba" {to gi utvrduval osporeniot zakon, tuku Ustavot se slu-
`el edinstveno so terminite "voena sostojba" (~len 124) i "vonredna
sostojba" (~len 125), taka {to Ustavot ne dal mo`nost i osnov, pokraj
ustavnite ovlastuvawa na Vladata od ~len 126 od Ustavot, da mo`e da
se donese i Zakon za upravuvawe so krizi.
So osporeniot zakon se povreduvale odredbite na ~lenovite 8
stav 1 alineja 3, 51, 122 stav 2, 124, 125 i 126 od Ustavot i ovoj zakon ne
bi mo`el da opstojuva vo ustavniot poredok na Republika Makedonija,
ako se po~ituvala temelnata vrednost na ustavniot poredok na Republika
Makedonija - vladeewe na pravoto, osobeno zatoa {to ovaa materija
ve}e bila uredena so pove}e drugi zakoni, kako {to se Zakonot za
odbrana, Zakonot za vnatre{ni raboti, Zakonot za Agencijata za razuznavawe,
Zakonot za za{tita i spasuvawe i mnogu drugi zakoni. Vo
sprotivno, osporeniot zakon bi se pojavuval kako "zakon nad zakonite"
{to bilo ramno na Ustavot, iako bil donesen samo so prosto mnozinstvo
glasovi od vkupniot broj pratenici vo Sobranieto na Republika
Makedonija.
^lenovite 6, 35 i 36 od Zakonot bile neodr`livi od ustavnopraven
aspekt. Imeno, Armijata mo`ela da u~estvuva vo izvr{uvawe
857