Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

Spored ovaa odredba, poimot "tu`itel" zna~i: javen obvinitel,
privaten tu`itel i o{teten kako tu`itel, a koj od niv ja ima ulogata
na tu`itel vo postapkata i pod koi uslovi e opredeleno so odredbite
od Zakonot za krivi~nata postapka i Krivi~niot zakonik.
Poimot "stranki" gi opfa}a tu`itelot i obvinetiot.
5. Trgnuvaj}i od sodr`inata na ~lenot 139 od Zakonot za krivi~nata
postapka, kako i od sodr`inata na ostanatite odredbi od Zakonot,
Sudot utvrdi deka obvinetiot, o{teteniot i javniot obvinitel
vo krivi~nata postapka imaat to~no opredelena pravna, polo`ba so jasno
opredeleni prava i obvrski za prezemawe na procesni dejstvija vo
celokupnata postapka, vklu~uvaj}i gi i vonrednite pravni lekovi.
Ottuka, odredeni dejstvija vo postapkata mo`at da bidat prezemani od
site u~esnici vo postapkata, spored zakonskoto re{enie, a pak drugi
samo od oddelni u~esnici. Isto taka od zna~ewe e faktot {to obvinetiot
sekoga{ e postaven na sprotivnata strana od javniot obvinitel
i o{teteniot i se dodeka javniot obvinitel ima uloga na tu`itel vo
postapkata interesite na o{teteniot se za{titeni so dejstvijata {to
gi prezema javniot obvinitel. Isto taka, spored odredbite na Zakonot,
se do zavr{uvaweto na postapkata so pravosilna odluka, obvinetiot,
javniot obvinitel, o{teteniot, o{teteniot kako tu`itel i privatniot
tu`itel se izedna~eni vo pravata da prezemaat procesni dejstvija
naso~eni kon utvrduvawe na materijalnata vistina. Pritoa, soglasno
~len 59 stav 1 od Zakonot, o{teteniot kako tu`itel gi ima istite
prava {to gi ima javniot obvinitel osven onie {to mu pripa|aat na
javniot obvinitel kako dr`aven organ, {to vpro~em proizleguva i od
negovata ustavno opredelena pol`ba.
Ottuka, spored Sudot ne bi mo`elo da stane zbor za povreda na
ustavniot princip za ednakvost na gra|anite vo slobodite i pravata
pred Ustavot i zakonite, garantiran vo ~lenot 9 od Ustavot. Do povreda
na ovoj princip bi mo`elo da dojde koga pome|u gra|anite so ista
pravna polo`ba, vo osporeniot zakon ili drug akt, e napraven razli-
~en praven tretman po odnos na prava i slobodi, a kako rezultat na razlikite
pome|u gra|anite po odnos na: polot, rasata, bojata na ko`ata,
nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,
imotnata i op{testvenata polo`ba.
6. Bidej}i inicijativata sodr`i navodi za nesoglasnost na
odredbite od Zakonot {to se odnesuvaat na razli~ni vonredni pravni
lekovi od razli~ni aspekti, Sudot pristapi kon analiza na navodite
po odnos na sekoj od oddelnite vonredni pravni lekovi.
Za vonredniot praven lek povtoruvawe na postapkata ili sporenite
~lenovi: 391 stav 3, 392 stav 1, 393 i 395 stav 1 od Zakonot, zaedni~ki
navod na podnositelot na inicijativata e deka ne bile vo soglasnost
so ~lenovite 9, 12, 13 i 14 od Ustavot, od pri~ina {to spored
osporenite odredbi ne bi mo`elo da se smeta deka o{teteniot se otka-
`al od natamo{no gonewe bez da dade pismena izjava za toa (se misli
21