Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

likata soglasno ~len 35 stav 1 od Ustavot ima ustavna obvrska da se
gri`i.
Od navedenite pri~ini, Sudot oceni deka tvrdeweto vo inicijativata
deka so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe i vo
Zakonot za izgradba na investicioni objekti bespravnoto gradewe se
sankcionira, ne mo`e da najde dopirni to~ki so konkretnata problematika,
bidej}i vo slu~ajov se raboti za steknuvawe na pravo na sopstvenost
so gradewe na zemji{te, kako eden od zakonskite osnovi na
steknuvawe na pravoto na sopstvenost na graditel koj ima odobrenie
za gradba. Tokmu poradi toa i vo osporenata zakonska odredba se dadeni
uslovite koi mora da bidat ispolneti za da mo`e nesovesniot
graditel da se stekne so pravoto na sopstvenost na zemji{teto.
Imeno, od analizata na zakonskata odredba proizleguva deka vo
istata se izneseni pravila za slu~aj koga graditelot e nesovesen, i toa:
ako graditelot znael deka gradi na tu|o zemji{te i ako toa graditelot
ne go znael, a sopstvenikot vedna{ se sprotivstavil.
Vo dvata slu~ai graditelot, sepak, zapo~nal, odnosno prodol-
`il da go gradi grade`niot objekt na tu|o zemji{te, poradi {to negovata
nesovesnot uka`uva deka toj imal namera da se stekne so opredelena
korist preku nedopu{tenoto dejstvie. No, tokmu vo nasoka da se
spre~i vakvata nesovesna namera na graditelot, osporenata zakonska
odredba opredeluva, odnosno nudi pravila so koi gi za{tituva
zagrozenite interesi na sopstvenikot na zemji{teto. Ovde, vsu{nost,
se vr{i uzurpacija na tu|o zemji{te i nesovesniot graditel se obiduva
so izgradba na objektot da sozdade sostojba koja nema pravna osnova.
Me|utoa, za nadminuvawe na takvata sostojba, Zakonot predviduva
tri mo`ni re{enija.
Spored prvoto re{enie sopstvenikot na zemji{teto mo`e da
bara da mu pripadne pravoto na sopstvenost na grade`niot objekt, no
so obvrska na graditelot da mu ja nadomesti vrednosta na izgradeniot
objekt vo visina na prose~nata grade`na cena na toj objekt koja ja ima
vo mestoto i vremeto na donesuvawe na sudskata odluka, i pravo graditelot
da mu ja nadomesti {tetata koja mu ja pri~inil so gradeweto na
negovoto zemji{te.
So vtoroto re{enie sopstvenikot na zemji{teto mo`e da bara
graditelot da go sru{i grade`niot objekt i zemji{teto da go vrati vo
prvobitna sostojba, bez ogled na toa dali grade`niot objekt e ve}e
zavr{en ili u{te e vo izgradba.
So poslednoto, treto re{enie, sopstvenikot ima pravo da bara
da mu se isplati prometnata cena na zemji{teto, pri {to, iako vo Zakonot
izre~no ne e navedeno, proizleguva deka stanuva zbor za prometna
vrednost vo vremeto na donesuvaweto na sudskata odluka.
[to se odnesuva do navodot vo inicijativata deka spored osporeniot
~len 118 o{teteniot sopstvenik na zemji{teto mo`el da bara
za{tita pred sud koj, po isklu~ok (stav 2 od ~len 118) mo`el da odlu~i
437