Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

Imeno, nesporno e deka so spomenatite odredbi od Zakonot za
izvr{uvawe se propi{uvaat pravni posledici od osuda za krivi~no
delo vo vid na zabrana na steknuvawe na opredeleno pravo (vo slu~ajot
so osporeniot ~l. 32 st. 1 t. 7 - zabrana za imenuvawe na javna funkcija),
odnosno pravna posledica {to se sostoi vo gubewe na ve}e steknato
pravo (vo slu~ajot so osporeniot ~l. 62 st. 1 t. g) - prestanok na
funkcijata izvr{itel), poradi osuda za krivi~no delo.
Ocenuvaj}i gi osporenite odredbi od aspekt na principot na
vladeeweto na pravoto {to e temelna vrednost na ustavniot poredok
na Republika Makedonija, Sudot smeta deka poradi nivnata nepreciznost
tie ne se vo soglasnost so ~l. 8 st. 1 al. 3 od Ustavot na Republika
Makedonija.
Ova od pri~ina {to vo dvete osporeni odredbi ne se navedeni
nitu krivi~nite dela, nitu pak izre~enite sankcii {to vo konkreten
slu~aj bi pretstavuvale pre~ka edno lice da bide imenuvano za izvr{-
itel, odnosno poradi koi na imenuvaniot izvr{itel bi mu prestanala
funkcijata. Toa zna~i deka vo slu~ajot so odredbata od ~l. 32 st. 1 t. 7)
vo delot “da ne e krivi~no osuduvan” zabranata edno lice da bide imenuvano
za izvr{itel e generalna, odnosno taa se odnesuva na osuda za
koe bilo krivi~no delo, nezavisno od negovata priroda ili te`ina,
kako i na sekoja izre~ena sankcija nezavisno od nejziniot vid i visina.
Od formulacijata na osporenata odredba na ~l. 62 st. 1 t. g, isto
taka, proizleguva deka osudata za koe bilo krivi~no delo, na koja bilo
krivi~na sankcija e pri~ina za prestanok na funkcijata izvr{itel.
Ovie nepreciznosti na osporenite odredbi, spored Sudot, go
ograni~uvaat pravoto edno lice da bide imenuvano za izvr{itel, odnosno
pravoto da ja vr{i funkcijata izvr{itel duri i vo slu~ai koga
krivi~noto delo za koe liceto e osudeno ne e vo nikakva vrska so ovaa
funkcija. Od ovie pri~ini, Sudot utvrdi deka formulaciite na osporenite
zakonski odredbi se nedovolno precizni i jasni i kako takvi ne
obezbeduvaat pravna sigurnost na gra|anite, kako eden od elementite
na principot na vladeeweto na pravoto.
Spored Sudot, poradi nivnata nepreciznost, osporenite odredbi
ne se vo soglasnost i so ~l. 13 st. 1 i ~l. 14 st. 1 od Ustavot. Imeno,
nedostatokot vo dvete odredbi na kvalifikacijata "pravosilna" osuda,
pretstavuva direktna povreda na ustavnoto na~elo na prezumpcija
na nevinost, bidej}i doveduva do toa liceto da se smeta za vinovno
pred negovata vina da bide utvrdena so pravosilna sudska odluka. Pokraj
toa, spored Sudot, pravnite posledici od osudata ne mo`at da
nastapuvaat avtomatski po sila na zakon, tuku toa mo`e da se pravi
samo so pravosilna sudska odluka.
Pritoa, Sudot go ima{e predvid noviot sistem na izvr{uvawe
na sudskite odluki vospostaven so Zakonot za izvr{uvawe, spored koj
ovaa nadle`nost preminuva od dr`aven organ - sudot, na fizi~ki lica
- izvr{iteli, koj nu`no nalaga so zakon jasno i precizno da se uredi
1115