21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

ka Makedonija. Spored podnositelot na inicijativata osporenata<br />

Uredba ne bila vo soglasnost so Zakonot za grade`noto zemji{te, bidej}i<br />

bila donesena vrz osnova na ~len 13 od navedeniot zakon, a ovoj<br />

~len ne se odnesuval za proda`ba na dr`avnoto zemji{te {to e izgradeno<br />

i dodeleno na trajno koristewe. Odredbite od ovoj ~len kako i<br />

~lenovite 11 do 41 od Zakonot se odnesuvale samo na grade`noto zemji{te<br />

vo sopstvenost na Republika Makedonija {to ne e izgradeno i e<br />

vo op{ta upotreba.<br />

Po povod podnesenata inicijativa, Sudot zaklu~il deka po vleguvaweto<br />

vo sila na zakonot za grade`noto zemjite ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija," br. 53/2001 i 97/2001), grade`noto zemji{te<br />

od op{testvena sopstvenost preminalo vo sopstvenost na Republika<br />

Makedonija. So vleguvaweto vo sila na spomenatiot zakon pove}e ne se<br />

predviduva pravo na koristewe na grade`no izgradeno zemji{te i vo<br />

istiot se utvrduvaat uslovite i na~inot na transformacija na pravoto<br />

na koristewe vo pravo na sopstvenost ili vo pravo na dolgotraen zakup<br />

vrz grade`noto zemji{te, so toa {to Ustavniot sud so Odluka U.<br />

br. 172/2001 od 10 juli 2002 godina gi ukina ~l. 51, 52, 53, 55, 66 st. 1 vo<br />

delot "i uslovite" i ~l. 67 od Zakonot.<br />

Vo postapkata po spomenatata inicijativa za Sudot ne be{e<br />

sporno deka Republika Makedonija, kako sopstvenik i na ova zemji{te,<br />

e slobodna da gi opredeluva uslovite i na~inot na otu|uvawe od dr`avna<br />

vo privatna ili drug vid sopstvenost. Toa, pak, pod koi uslovi i na<br />

koj na~in i vo kakov vid postapka dr`avata, kako sopstvenik na ova<br />

zemji{te, }e go otu|uva e, isto taka, nejzino pravo. Vo ramkite na ova<br />

nejzino pravo dr`avata, so Zakonot za grade`noto zemji{te se odlu~ila<br />

grade`noto zemji{te na koe postoi pravo na koristewe da go otu|uva<br />

pod uslovi i postapka na t.n. transformacija na pravoto na koristewe<br />

vo pravo na sopstvenost. Pritoa, do donesuvaweto na interventnata<br />

odluka na Ustavniot sud kako edinstven ~len vo koj se utvrdeni<br />

uslovite, na~inot i postapkata za otu|uvawe na grade`noto zemji{te<br />

sopstvenost na Republika Makedonija ostana ~lenot 13 od Zakonot<br />

(so isklu~ok na ~lenot 50 koj se odnesuva za otu|uvawe, odnosno<br />

transformacijata na pravoto na koristewe na porane{nite sopstvenici).<br />

Po odnos na spomenatata odredba, Sudot smetal deka nema nikakvi<br />

pre~ki ovoj ~len od Zakonot da va`i i da se primenuva i na otu|uvaweto<br />

na izgradenoto grade`no zemji{te vo sopstvenost na Republika<br />

Makedonija na koe fizi~kite i pravnite lica steknale pravo na koristewe,<br />

kako zate~ena sostojba.<br />

Imaj}i go predvid posebnoto ovlastuvawe utvrdeno vo ~lenot<br />

13 stav 4 od Zakonot za grade`noto zemji{te, Sudot smetaše deka Vladata<br />

na Republika Makedonija ima pravo so svoj propis, kakov {to vo<br />

konkretniot slu~aj bila osporenata uredba, da go uredi na~inot, postapkata<br />

i cenata na otu|uvaweto i na grade`noto izgradeno zemji{te<br />

na koe fizi~kite i pravnite lica se steknale so pravo na koristewe, a<br />

494

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!