Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

matika, bidej}i vo slu~ajov se raboti za steknuvawe na pravo na sopstvenost
so gradewe na zemji{te, kako eden od zakonskite osnovi na
steknuvawe na pravoto na sopstvenost na graditel koj ima odobrenie
za gradba. Tokmu poradi toa i vo osporenata zakonska odredba se dadeni
uslovite koi mora da bidat ispolneti za da mo`e nesovesniot graditel
da se stekne so pravoto na sopstvenost na zemji{teto.
Imeno, od analizata na zakonskata odredba proizleguva deka vo
istata se izneseni pravila za slu~aj koga graditelot e nesovesen, i toa:
ako graditelot znael deka gradi na tu|o zemji{te, i ako toa graditelot
ne go znael, a sopstvenikot vedna{ se sprotivstavil.
Vo dvata slu~ai graditelot, sepak, zapo~nal, odnosno prodol`il
da go gradi grade`niot objekt na tu|o zemji{te, poradi {to negovata
nesovesnot uka`uva deka toj imal namera da se stekne so opredelena
korist preku nedopu{tenoto dejstvie. No, tokmu vo nasoka da se spre~i
vakvata nesovesna namera ili nebre`nost na graditelot, osporenata
zakonska odredba opredeluva, odnosno nudi pravila so koi gi za{tituva
zagrozenite interesi na sopstvenikot na zemji{teto. Ovde, vsu-
{nost, se vr{i uzurpacija na tu|o zemji{te i nesovesniot graditel se
obiduva so izgradba na objektot da sozdade sostojba koja nema pravna
osnova.
Me|utoa, tokmu za nadminuvawe na takvata sostojba Zakonot
predviduva tri mo`ni re{enija.
Spored prvoto re{enie sopstvenikot na zemji{teto mo`e da
bara da mu pripadne pravoto na sopstvenost na grade`niot objekt, no
so obvrska na graditelot da mu ja nadomesti vrednosta na izgradeniot
objekt vo visina na prose~nata grade`na cena na toj objekt koja ja ima
vo mestoto i vremeto na donesuvawe na sudskata odluka, i pravo graditelot
da mu ja nadomesti {tetata koja mu ja pri~inil so gradeweto na
negovoto zemji{te.
So vtoroto re{enie sopstvenikot na zemji{teto mo`e da bara
graditelot da go sru{i grade`niot objekt i zemji{teto da go vrati vo
prvobitna sostojba, bez ogled na toa dali grade`niot objekt e ve}e
zavr{en ili u{te e vo izgradba.
So poslednoto, treto re{enie, sopstvenikot ima pravo da bara
da mu se isplati prometnata cena na zemji{teto, pri {to, iako vo
Zakonot izre~no ne e navedeno, proizleguva deka stanuva zbor za prometna
vrednost vo vremeto na donesuvaweto na sudskata odluka.
[to se odnesuva do navodot vo inicijativata deka spored osporeniot
~l. 118 o{teteniot sopstvenik na zemji{teto mo`el da bara
za{tita pred sud koj, po isklu~ok (st. 2 od ~l. 118) mo`el da odlu~i
izgradeniot grade`en objekt izgraden so kr{ewe na pozitivnite zakoni
da ne se sru{i, so {to se naru{uvale na~elata na vladeewe na pravoto
i pravnata za{tita na sopstvenosta, isto taka smetame deka ne e
osnovan bidej}i podnositelot na inicijativata ovaa odredba pogre{no
ja tolkuva. Imeno, vo stavot 2 od ~l. 118 od osporeniot Zakon, decidno
431