Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

Argumetum a simile, dokaz (zaklu~uvawe) po sli~nost, dozvolena
analogija, analogija intra legem pretstavuva popolnuvawe na pravna praznina
na edna norma so druga norma vrz osnova na sli~nost (za konkreten
slu~aj se re{ava vo ramkite na zakonot - intra legem). Argumentum
a simile ili analogija, zna~i dozvoluvawe edna pravna norma, primenliva
vrz eden slu~aj, da mo`e da se primeni vrz drug slu~aj, koga ovoj su-
{tinski e sli~en (se poklopuva) so prviot, ili poinaku primenuvawe
vrz eden slu~aj koj ne e reguliran so op{ta pravna norma (pravna praznina)
na pravna norma koja e predvidena za nekoj drug slu~aj koj so
nego e sli~en, tokmu zaradi taa sli~nost.
Pritoa, poznato e deka postoi: zakonska analogija (analogia legis)
- smislata na normata se izvlekuva od opredelena norma regulirana
na drug sli~en na~in, i pravna analogija (analogia iuris) - smislata
na normata se izvlekuva od pravniot poredok vo celina (od duhot na
celokupnoto pravo).
Obratna tehnika na tolkuvawe na pravnite normi na analogijata
e tehnikata na tolkuvawe nare~ena argumentum a contrario, ottamu
{to slu`i za popolnuvawe pravna praznina na na~in sprotiven od analogijata.
Argumentum a contrario, dokaz (zaklu~uvawe) od sprotivnost
(razli~nost) se koristi ako edna norma pretstavuva isklu~ok od op{tite
pravila. Toga{ takvata norma ne se primenuva nadvor od toj isklu-
~itelen slu~aj. Ovde, za razlika od analogijata, se raboti za nedozvoluvawe
edna pravna norma primenliva vrz eden slu~aj, da se primenuva
vrz drug slu~aj, koga vtoriot slu~aj su{tinski ne e sli~en (se razlikuva,
ne se poklopuva) so prviot.
Po ovie uka`uvawa mo`eme da se vratime kon utvrduvawe na
odnosot me|u analogijata i agrumentum a contrario
Ovoj odnos e prili~no slo`en i ottamu ~esto pogre{no se sfa-
}a. ^estopati se veli deka toa se paralelni tehniki na tolkuvawe i
deka podednakvo mo`e da se upotrebi ednata ili drugata od niv i deka
toa e sî edno, odnosno podednakvo opravdano. Za{to, ako dva slu~ai se
sli~ni, a od niv edniot pretstavuva pravna praznina, toa zna~i deka
me|u niv ima i istovetni i razli~ni elementi. Ottamu, istovetnite
elementi mo`ele da bidat pri~ina za primena na analogijata, a razli-
~nite za primena na argumentum a contrario. Ova gledi{te, me|utoa e pogre{no,
ottamu {to ne e sî edno dali }e se primeni edniot ili drugiot
vid na logi~ko-pravno tolkuvawe. Ako se raboti za su{tinska sli~ni
slu~ai, doa|a predvid samo primenata na analogijata, i obratno ako se
raboti za slu~ai koi se razli~ni, se primenuva samo argumentum a contrario.
Spored toa, od primenata na argumentum a contrario, na ponositelot
na inicijativata, vo konkretniot slu~aj proizleguva: "So samoto
toa {to Ustavot vo ~l 104 ne ja propi{al izre~no mo`nosta so
zakon da se reguliraat uslovite za izbor na ~lenovite na RSS, Ustavot
zabranuva zakonsko regulirawe za izbor na ~lenovite na RSS."
30