21.11.2015 Views

Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

Studija

Studija

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Bidej}i zakonot mo`el da bide povreden ne samo na {teta na<br />

obvinetiot tuku i na {teta na o{teteniot, spored podnositelot na<br />

inicijativata, javniot obvinitel trebal da podnesuva barawe za za{tita<br />

na zakonitosta i koga zakonot e povreden na {teta na o{teteniot,<br />

a isto taka smeta deka osven javniot obvinitel pravo da go podnesat<br />

ovoj vonreden lek trebale da imaat i obvinetiot i o{teteniot.<br />

Spored podnositelot na inicijativata na o{teteniot ne mu<br />

bilo dozvoleno da podnese barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna<br />

presuda, a isto taka ne bilo predvideno da se podnese vakov vonreden<br />

lek koga postapkata bila zavr{ena so re{enie, a ne so presuda.<br />

Na krajot se istaknuva deka vo komentarite na Zakonot, vo delovite<br />

{to se zanimavaat so registarot na poimi nemalo dovolno jasni<br />

objasnuvawa {to se podrazbira pod odredeni poimi, me|u koi spa|al i<br />

poimot "vonreden praven lek".<br />

Vo dopolnenieto na inicijativata se naveduva deka odredbite<br />

od Zakonot, bez da se poso~i to~no koi, gi povreduvaat ~lenovite 12, 13<br />

i 14 od Ustavot, bidej}i Zakonot ne predvidel ednakva pravna polo`ba<br />

za obvinetiot i o{teteniot. Vo ovaa smisla se poso~uva deka i o{teteniot<br />

trebal da ima pravo na odgovor na podnesenoto obvinenie, da<br />

ima pravo na `alba protiv odlukata na sudot, kako i pravo da podnesuva<br />

vonredni pravni lekovi i da prigovara na istite.<br />

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored sodr`inata na osporeniot<br />

~len 391 stav 3 od Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben vesnik<br />

na Republika Makedonija" br. 15/1997 i 44/2002), ako postapkata e<br />

zaprena poradi toa {to o{teteniot kako tu`itel se otka`al od goneweto<br />

ili spored zakonot se smeta deka se otka`al, o{teteniot kako<br />

tu`itel ne mo`e da bara povtoruvawe na postapkata.<br />

Vo ~lenot 392 stav 1 od Zakonot e predvideno pod koi uslovi<br />

mo`e krivi~nata postapka, zavr{ena so pravosilna odluka, da se povtori<br />

vo korist na osudeniot.<br />

Spored ~len 393 stav 1 od Zakonot, barawe za povtoruvawe na<br />

krivi~nata postapka mo`at da podnesat strankite i branitelot, a po<br />

smrtta na osudeniot barawe mo`at da podnesat javniot obvinitel ako<br />

postapkata se vodela po negovo barawe ili licata navedeni vo ~len<br />

351 stav 2 na ovoj zakon (licata {to mo`at da izjavat `alba vo korist<br />

na obvinetiot). Vo stavot 2 na ovaa odredba e predvideno deka, barawe<br />

za povtoruvawe na krivi~nata postapka mo`e da se podnese i otkako<br />

osudeniot ja izdr`al kaznata i bez ogled na zastarenosta, amnestijata<br />

ili pomiluvaweto. Vo stavot 3 od ovaa odredba e predvideno deka, ako<br />

sudot {to bi bil nadle`en za odlu~uvawe za povtoruvawe na krivi-<br />

~nata postapka (~len 394) doznae deka postoi pri~ina za povtoruvawe<br />

na krivi~nata postapka }e go izvesti za toa osudeniot, odnosno liceto<br />

koe e ovlasteno da go podnese baraweto.<br />

Soglasno ~len 395 stav 1 od Zakonot, sudot so re{enie }e go<br />

otfrli baraweto ako vrz osnova na samoto barawe i na spisite od po-<br />

18

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!