Zoran Sulejmanov - Sudija Izvestitel - kniga I (p.1194)

zakonik, spored misleweto na Sudot, pravnite posledici od osudata ne
mo`at da nastapuvaat avtomatski po sila na zakon, tuku deka toa mo`e
da se pravi samo so pravosilna sudska odluka, odnosno deka kaznenopopravniot
odnos se iscrpuva na relacijata na kaznivoto delo i sudski
izre~ena kazna za negoviot storitel i deka natamo{ni posledici od
negovoto izvr{uvawe, odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat vo
ograni~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa
ne e izre~no utvrdeno so Ustavot. So ogled na toa {to spored osporeniot
del od odredbata, pravnite posledici od osudata nastapuvaat po
sila na zakonot, a ne kako kazna (zabrana) {to ja izrekuva sudot vo ramkite
na vidovite na kazni odnosno sankcii, Sudot oceni deka toj del
od osporenata odredba ne e vo soglasnost so napred navedenite odredbi
od Ustavot.
Vo konkretniot slu~aj {to e predmet na ustavnosudska analiza,
odnosno vo izgotveniot referat za sednicata na Sudot se pojde tokmu
od ova stojali{te. Imeno, pri ocenuvawe na ustavnosta na osporenata
zakonska odredba kako osnoven kriterium se ima{e vo vid postoeweto
na dvata principi na kaznenopravniot odnos utvrdeni vo ~l. 13 st. 1 i
14 st. 1 od Ustavot, deka kaznata mo`e da se izre~e samo so sudska odluka
i deka za izvr{eno kaznivo delo na storitelot mo`e da mu se izre~e
kazna {to kako takva e utvrdena so zakon ili drug propis. Toa, so drugi
zborovi zna~i deka soglasno navedenite ustavni odredbi kaznenopravniot
odnos se iscrpuva na relacijata kaznivo delo i sudski izre-
~enata kazna za storitelot i deka natamo{ni posledici od negovoto
izvr{uvawe, odnosno od osudata za toa delo koi se sostojat vo ograni-
~uvawe na pravata na gra|anite ne se dopu{teni, osven ako toa ne e
izre~no utvrdeno so Ustavot.
Nakratko, imaj}i gi predvid odredbite od ~l. 8 st. 1 al. 1, 3 i 4,
~l. 9, ~l. 13 st. 1, ~l. 14 st. 1, ~l. 23, ~l. 25, ~l. 51 i ~l. 54 od Ustavot
kako i sodr`inata na osporenata zakonska odredba smetavme deka vo
konkretniot slu~aj stanuva zbor za ograni~uvawe na pravata na gra|anite
kako posledica od osuda za krivi~no delo koja nastanuva avtomatski,
po sila na zakon.
Ottuka, kako i od faktot deka so osporenata zakonska odredba
se vr{i ograni~uvawe na pravoto za ambasador da mo`e da bide imenuvano
lice koe bilo osuduvano za krivi~no delo za koe e predvidena
kazna zatvor od najmalku {est meseci, za krivi~no delo vo vrska so
slu`benata dol`nost ili za drugo krivi~no delo {to go pravi nedostoen
za ambasador, spored na{e mislewe, ova ograni~uvawe ne e posledica
{to proizleguva od izvr{uvaweto na izre~enata krivi~na sankcija,
odnosno kazna, tuku pretstavuva dopolnitelna posledica {to
gra|anite ja trpat po osnov na osuduvanosta, a koja nastapuva po sila na
zakon.
So ogled na toa {to vo konkretniov slu~aj so osporeniot del od
zakonskata odredba, po sila na zakonot, a ne kako kazna (po zabrana)
1148