Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

Und in Graz wår ja a riesiger Jubel, aber ma
muß a verstehn, warum, es wårn ja so viele
Arbeitslose; mei Onkel war bei der Polizei, keine
Arbeit, meine Tante Lehrerin, keine Arbeit. Und
die Bauern, die am Åbsinkn wårn, also länger
hätts nimmer dauern dürfn, ålles wår
überschuldet, und viele håbn nichts zu essn
ghåbt, obwohl die Auslågn voll wårn. Meine
Schulkolleginnen, viele, håbn net amål a
trockenes Brot mitghåbt, die håbn mir oft lad
taun, håb oft mei Brot mit denen teilt.
S sestro sva spali v {iroki medeninasti postelji. Za {pansko
steno so spali stari star{i. Moralo je biti sredi no~i,
mislim, da sem hodila v tretji razred, smo naenkrat
zasli{ali pesem Die Fahne Hoch, ki jo je igral eden od
carinikov, drugi je pa pozdravil: "Heil Hitler, gospod
Wagner." Pogledala sem dol in ju videla. Ta, ki je igral
na violino, je kasneje padel, za drugega pa ne vem, ~e {e
`ivi. Takoj so bile povsod obe{ene Hitlerjeve slike. V
Grazu je bilo veliko slavje. To moramo razumeti, saj je
bila brezposelnost takrat zelo velika. Moj stric je bil pri
policiji in je bil brez dela, teta, u~iteljica, zopet brez dela
in kmetje, ti so bili pred propadom. To stanje ni smelo
ve~ dolgo trajati, vse je bilo zadol`eno in mnogi niso imeli
kaj jesti, ~etudi so bile izlo`be polne. Mnoge so{olke niso
imele niti kosa suhega kruha. Ve~krat so se mi zasmilile
in tako sem z njimi delila svoj kruh.
(Gertrude Firmenich, Wielitsch)
Am Aunfaung håb i mir von die
Nationalsozialisten vül erwårtet, daß es bëisser
wird. In der erstn Zeit isas gaunz guat gwëisn, i
håb ålls vakafn kennan, und den Leitn is vül