Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

{e slab{e. Prihajali so sem in so v na{i trgovini
kupovali. V~asih niti nismo hoteli dati, ker pol
nisi imel za svoje doma~e stranke. Enkrat je
eden pri{el pa je rekel, naj mu skomandiram en
karton sukanca. Mislila sem si, da bi bila to
super stvar. Sukanec sem imela, samo bala sem
se mo{kega. Nisem vedela, kdo je. Ne pozna{
~loveka, zato je treba reskirat. In sem reskirala.
Dal mi je naslov, kam naj sukanec prinesem. Jaz
sem tisti karton sukanca spakala. Peljal me je
Vogrinec iz [entjurja s tovornim avtom od
Vra~ka. Mo`u nisem ni~ povedala. Da grem v
mesto `e, samo za sukanec ne, ker za tak{ne
k{efte ni bil. Se je preve~ bal vsega. Samo
kuharici sem povedala, ~e me ne bo nazaj, da
ve, kje sem. Seveda bi me lahko zaprli. In jaz
sem tisti sukanec spravila sre~no na eno
podstre{je v Krekovi ulici. V podstre{ni sobi je
~akal tisti gospod in mi kar lepo pla~al. Sem
dobila 17.500 dinarjev. To je bila `e velika re~.
Pol sem prodala {e drugi karton, pa sem dobila
{e drugih 17.000 dinarjev. Tako smo bili na
konju, da smo lahko spet za~eli s trgovino.
Nach dem Krieg hatten wir dann noch für gewisse Artikel
Bezugskarten, ansonsten konnte man langsam Sachen
bekommen. Was Lebensmittel betraf, war es besser, der
Einkauf von anderen Dingen hat sich nur langsam
eingespielt. Das Geschäft hatten wir bis zum Jahre 1948
geöffnet, dann übernahm es die Genossenschaft. Geld
bekamen wir dafür nicht. Am schlimmsten war, daß wir
die Mark, die wir gespart hatten, in Dinar umwechseln
mußten, was ein wenig schlechter war. Die erste Rechnung