Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

lahko imeli. Samo ~e so delali pri nas, so dobili hrano.
Imeli so svinje, par krav, mleko, vse so imeli. Kar dobro
so lahko `iveli. V~asih smo dobili iz Jugoslavije dninarje,
teh pa nismo potrebovali. Sami smo morali trdo delati,
dnevno vstajati ob {tirih, nakrmiti `ivino, ob {estih pa ven
v vinograd ali na polje. Zraven vini~arjev je bila dru`ina,
ki je bila majhna, in ko so ti z delom kon~ali, so nam
pomagali. Ko{njo smo morali za~eti `e med drugo in tretjo
uro, za zajtrk pa smo dobili kozar~ek `ganja. Do desetih
smo potem kosili. Rigolali smo ro~no, do enega metra
smo skopali jarek, potem pa ga je bilo potrebno zopet
zasuti. To so delali vini~arji. V~asih je bila zemlja
zmrznjena, ve~inoma pa je `e {lo.
(Viktor Zweytick, Ottenberg)
Na delo sem se moral navaditi `e kot mlad fant.
Vse smo morali ro~no obdelovati, saj ni bilo
strojev. Zato smo morali za razna dela najeti
ljudi. Pa smo {li recimo kosit, zgodaj zjutraj.
Kosili smo od pol treh do devetih. Kosci so
vedno zapeli. Ne spomnim se, da bi se kdaj
skregali, ljudje so bili mnogo bolj zadovoljni in
potrpe`ljivi, ~eprav so slab{e `iveli. Po deveti uri
pa smo vzeli na rame {pricpute ({kropilnice) in
smo ves dan {kropili vinograd. Zve~er si pa
zopet moral iti kosit k tistemu, ki ti je zjutraj
pri{el pomagat. Ko je bil ~as ko{nje in
{kropljenja, je bilo bolj malo spanja. Ne vem,
koga bi lahko danes od mladih nagovoril, da bi
to po~el. Ne vem, ~e bi vzdr`ali. Vsa dela sem
enako rad opravljal. Najbolj naporno je bilo
{kropljenje vinograda s hrbtno {kropilnico. Kosil
sem zelo rad. Tudi vinograd sem z u`itkom