Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

da bo o~e od{el. Mati bo {e zbolela, kajti tega, kar o~e
vedno po~ne, ne bo vzdr`ala." Kot re~eno, se je mati
ukvarjala s trgovino na drobno in na ta na~in je
vzdr`evala tudi o~etovo pijan~evanje. Vedno jo je nalagal:
"Daj mi denar, rad bi storil to in to." Potem je zve~er
pri{el domov vedno opit ali pa vsaj rahlo opit. In denar
je "bil pro~". Pa mi je rekel sosed: "Poglej, tako ne gre
ve~ naprej. Mati o~etu kar naprej govori, naj gre, on pa
ne gre. Poskrbite vi, mogo~e bo vas ubogal." Dva dni pred
njegovim odhodom sem mu dejala: "O~e, daj mi ti danes
denar za kruh." "Nimam." Pa sem rekla: "O~e, za to nima{
denarja, za druge stvari ga pa ima{? Kje drugje pa se
pusti{ gostilni~arki gladiti in cartati, da ti ja vsak krajcar
izvle~e. Tam lahko daje{ denar, ki ga mama te`ko prislu`i,
za kruh ga pa nima{. O~e, zate je najbolje, da gre{ od
nas. Prosim, pojdi!" Naslednjega dne je od{el. To sem mu
rekla kar tako, bila sem pravzaprav njegov ljubljen~ek, in
vendar je od{el. ^ez leto je spet pri{el in prosil mater,
naj bo tako dobra in mu posodi zlato veri`ico od `epne
ure prvega mo`a moje matere. Rekel je, da se mora nekje
predstaviti. Veri`ico mu je potem dala, da je ne bo ve~
vrnil, pa si nismo mislili. Tako nismo videli ve~ ne veri`ice
ne njega.
(Ehrentraud Brand, Eckberg)
Rodil sem se gori ob meji (Pesnica pri Juriju),
29.7.1927. Otro{tvo sem pre`ivljal v siroma{tvu.
To je bilo pasje `ivljenje. Tudi dobesedno: z
mamo sva imela psa in s psom sem za~el `iveti,
pes me je nau~il hoditi, ker mati ni imela ~asa.
Pes je le`al, jaz pa zraven njega. Zanj sem se
prijel, z njim sem vstajal, tako sva za~ela hoditi.
V~asih sva celo skupaj jedla. Bil sem edinec,
nezakonski, brat je umrl, ko je bil star tri leta.
Tako sva se potem z materjo sama pre`ivljala na