Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

sem se seveda razveselila. Prisedla sem in se del poti
peljala. Na vrhu sem izstopila. S seboj sem imela jabolko
in nameravala sem mu narediti veselje ter mu ga
pokloniti. "Ne, dekle," je rekel, "hvala, jaz po jabolku
dobim dolge zobe. Ne smem ga jesti." Tega se dobro
spominjam. To je bilo prvi~, da sem sedela v avtu. Zame
je bilo to veliko do`ivetje.
(Maria Promitzer, Gamlitz)
Mir håbn nur ålte Puppn ghåbt, die håt unsa
Muatter für uns gmåcht; unsa Wunsch wår imma
a schene Porzellanpuppn, oba dås is nia in
Erfüllung gaungan; åber i håbs daunn, wia i a
Enkerl kriagt håb, dem Enkerl erfüllt. Mir wårn
fünf Kinder, und es wår dåmåls a schlechte Zeit.
Mir wårn zwa Mädl in Åbstaund von 16
Monatn, und mir håbn hålt immer gleich Puppn
gspült. Mir hättn hålt immer gern ghåbt a sou a
Puppn und håbn hålt nua sou sölbagmåchte
ghåbt. Åber mir wårn zfriedn und frouh drüba,
daß ma dëi ghåbt håbn.
Imeli smo samo stare pupe. Te nam je naredila na{a mati.
Vedno smo si `eleli lepe, porcelanaste pupe, ampak to se
ni nikoli uresni~ilo. Ko pa sem dobila vnukinjo, sem to
`eljo izpolnila njej. Bilo nas je pet otrok, in takrat so bili
hudi ~asi. Bili sva dve dekleti, rojeni v presledku
{estnajstih mesecev in vedno sva se igrali z isto pupo. Saj
bi radi imeli tak{no (porcelanasto), imeli pa sva samo
doma narejeno. Ampak bili sva zadovoljni in veseli tudi s
tako.
(Hildegard Tement, Gamlitz)