Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

gostilno tam vizavi kapele na Pachtejevem.
Sedem ljudi nas je bilo v odboru. Mene so
takrat postavili za sekretarko, oni pa so imeli
funkcije razporejene za gospodarstvo, eden za
trgovino, za policijo pa tak{ne stvari. Ta odbor
je delal {e po osvoboditvi do prvih krajevnih
volitev. Ko so bile prve krajevne volitve, smo
kandidirali, spet sem bila v odboru. Lavren~i~ je
bil potem predsednik. Lavren~i~i so pridno delali
med okupacijo, zelo pridno. Jaz skoz delam za
to organizacijo. Zdaj je to Zveza borcev. Po
osvoboditvi sem sodelovala, kjer je bilo treba. Pri
pevskem dru{tvu smo bili. Bilo nas je okrog 30.
Smo tekmovali in odnesli prva mesta. Hodili smo
v Ru{e, Lovrenc, Lenart, Pesnico, Maribor. S
tovornjakom nas je vozil sosed Belinger. Pa igre
smo igrali, kulturni dom smo zidali, ki so ga
partizani po`gali. Najprej smo po`gane zidove
podrli, potem pa skoraj vse naredili udarni{ko.
Samo za streho nismo imeli denarja. Opeko, les,
to so vse fehtali okrog pri kmetih. Z
Lavren~i~em sva {la po kredit v Ljubljano k
nekemu Kreigherju. Kreigherji so imeli takrat v
Ljubljani veliko besedo. Predvojni u~itelj Horvat
je bil Kreigherjev so{olec. Dali so nam 200 ali
20.000 dinarjev kredita, ne vem to~no, da smo
lahko kupili opeko, potem pokrili streho in bili
fertig. Delali smo vse udarni{ko. Ravnatelj je
vzel lopato ali motiko ~ez ramo pa {el po cesti
in kri~al: "Halo, fantje, gremo!" Tako so se
zbirali iz hi{ mo{ki pa `enske, tudi otroci. V