Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

anwesend waren, wären erschossen worden. Wir hatten
Angst. Ich habe mit ihnen verhandelt und sie sagten, wir
würden abends erschossen. Dann kamen zwei Slowenen mit
Pferden. Ich war gerade auf der Straße. Mit den Bulgaren
kam es zu heftigem Streit, doch es ist dann nichts
geschehen. Danko Fridl hat uns gerettet und noch einer
war mit ihm. Ansonsten wären wir alle erschossen worden.
(Terezija Dreo, Spielfeld)
Po vojni smo imeli v trgovini v Kungoti {e nekaj
~asa karte le za gotove artikle. Druga~e se je
blago po~asi dobivalo. @ivila {e nekako, druge
stvari pa so se urejale po~asi. Trgovino smo
imeli odprto samo do osemin{tiridesetega leta.
Potem jo je prevzela zadruga. Denarja nismo
imeli. To je bilo najhuj{e, ker smo morali
marke, ki smo jih imeli okrog 5.000, zamenjati
za dinarje. Teh je bilo nekaj manj. Prva faktura
za {pecerijo je stala 31.000 dinarjev. En voz, s
konji smo prej vozili {pecerijo. Denar si si moral
sposoditi; nekaj zlatnine sem enkrat prodala,
nekaj sem zalo`ila pri enem urarju z moje fare
doma, Jan se je pisal. V Mariboru je imel v
Slovenski ulici zlatarno. On mi je pomagal, pa
mi nekaj denarja posodil. Tako dolgo, da smo
pri{li k sebi. Imela sem dva kartona sukanca.
Tak ve~ji karton sukanca {t. 10, debelega pa
nekaj krpanca tudi. Shranjenega sem imela pri
Vajdejevih na senu. Nekaj smo si vedno dali v
rezervo za veliko silo, da smo si lahko pomagali.
^e bi kaj pri{lo, saj nisi vedel, kaj bo. V
Dalmaciji, po Hrvatskem in doli v Bosni je bilo