Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

kumman, då håb i hålt die Nåcht paßt und
gloust, und daunn håt ern hålt aungsågt. Då håt
drübn aner gwohnt, und der is aussikemman,
und dem håun i gsågt: "Mir wissn schou", und
der håt gsågt: "Wissns wås, i fåhr zum
Bauhnhouf obi und huln mitn Motorradl." Und
er is richtig obigfåhrn und håtn hambråcht.
Do avgusta 1947 sploh nisem vedela, kje je mo`.
Nobenega obvestila nisem dobila, da `ivi, ni~esar. Kasneje
pa sem dobila njegovo dopisnico. Shranila sem jo. "Zdrav
sem, dobro mi gre, Brjansk. Kako gre vam?" je pisal.Tako
sem zvedela, kje je. V Brjansku je bil. Kasneje sem dobila
{e eno dopisnico. Neko~ smo poslu{ali radio, ki je
sporo~il, da se vra~ajo ujetniki iz Brjanska. Vso no~ sem
~akala in poslu{ala, potem je radio kon~no napovedal
njihov prihod. Nek mo{ki mi je pri{el povedat, da
prihajajo, pa sem mu odgovorila, da `e vemo. Rekel je:
"Veste kaj, jaz grem z motorjem na postajao in ga
pripeljem." Res se je peljal na postajo in ga pripeljal
domov.
(Hildegard Tement, Gamlitz)
Takoj po koncu vojne sem bila v Avstriji {e v
trgovini. Tja so prihajali Bolgari. Neka poznana
`enska je pri{la in je opozorila, da naj
zaklenemo, ker Bolgari vse pokradejo. Nisem
smela zakleniti. Ko so pri{li, so po hi{i iskali, ~e
bi na{li kaj, da bi vzeli s seboj. [li so v sobo,
{efi~ino. Hoteli so odnesti posteljo, omaro.
Prosila sem jih, naj pustijo, ~e{, da je moje.
Rekla sem, da {efica po dari vse meni, ker ni
poro~ena. Ni~esar niso odnesli iz njene sobe.