Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

Zadnjega blaga nismo mogli ve~ prepeljati s tovornjaki,
ampak smo najeli kme~ka vozila, konjsko in volovsko
vprego. Enaindvajset takih vpreg je zapeljalo zadnje, kar je
ostalo. Lahko si predstavljate, kako je to {lo - 6 te`kih
tovornjakov in 21 vpreg dol nazaj. Tam spodaj smo imeli
trgovino in tudi gostilno. Dol smo {li leta 1941.
(Ehrentraud Brand, Eckberg)
V na{i trgovini v Kungoti je kupovala vsa
okolica. To so bili vsi ljudje iz vasi, ki jih ni
bilo veliko, in tisti s hribovskega okoli{kega
predela. [e iz Sve~ine pa iz Jurija, s Kri`a, tu s
Plintovca in Kozjaka. Vsi so hodili v na{o
trgovino. V Kungoti sta bili dve trgovini. Ena je
bila pri Senekovi~u, mimo te hi{e, kjer je milica
zdaj noter. Ta je imel trgovino na vogalu
travnika, blizu Horvatovih, v kotu. On je imel
samo {pecerijo, mi pa malo ve~. Smo bili bolj{e
zalo`eni. Nemci so nam pustili trgovino, kakor
je bila pred vojno. Imeli smo pa nov na~in dela
v trgovini. Morali smo voditi tak{en dolg
ameri{ki `urnal zaradi davkov. Vanj smo vpisovali
vse fakture, vse stro{ke in mar`e. Kar je bilo
treba odvesti dr`avi, smo morali dati dr`avi. Kar
pa je bilo nam namenjeno, smo lahko obdr`ali.
Cene so Nemci kontrolirali. Tudi ve~krat vmes
so pri{li, kot zdaj hodijo kontrolorji, in{pektorji.
Kontrolor je pri{el, pregledal je cene po stala`ah,
~e {timajo v fakturi in v vsem. Hudobni do nas
niso bili. ^e si to~no vodil pa imel urejeno,
imel, kot mora biti, ni bilo ni~ hudega. Je bilo