Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

dru`ina ne. Smo zaradi strahu, ker smo ravno
ob glavni cesti, {li na de`elo. Na Plintovcu smo
bili pri neki dru`ini. Ko sem pri{la domov, je
bilo vse narobe, vrata v trgovino so bila utrgana
gor. Nemci so pri{li, vojaki so hodili noter po
trgovini pa pobirali, kar jim je pasalo. V klet so
vdrli, prej smo imeli {e to~ilnico, so vino to~ili
kar v ajmre pa pili pa rajali po travniku tam
zraven. Potem je pritekel sosed in nas opozoril,
kaj se zadaj za trgovino dogaja. Jaz sem bila
sama v trgovini. Mo` si ni upal dol, ker se je
bal, da bi ga s sabo vzeli. Otrok je bil tudi gor
v stanovanju. Iz kleti, kjer smo imeli velik
karton, so nam pobrali vso manufakturo, neko
bolj{e blago pa koce in take stvari. To smo
spravili v klet, ker smo mislili, da bodo Nemci
hi{e gredo~ podirali. Saj nismo vedeli, kako bo
to {lo skozi. Smo se zavarovali. Rekli smo, ~e
zgori, ~e pride do ognja, v kleti, ker je betonska
plo{~a, blago ostane. Vse so pobrali, spraznili,
potem je pa {lo mirno. Po~asi so {li naprej. V
vasi ni bilo dosti ljudi, ko so Nemci pri{li. Zelo
malo jih je bilo, skoraj ni~, vsi so zbe`ali ven iz
vasi k svojim sorodnikom ali prijateljem. Samo
Lebrova Mari je ostala doma. Ona ni hotela
stran od `ivine. Ta je ostala edina v vasi.
Ich lebe in Zgornja Kungota seit 1938. Ich kam als
Verkäuferin hierher und heiratete dann. Wir hatten ein
Geschäft bis 1948. An den Krieg kann ich mich erinnern.
Ich war 24 Jahre alt, als die Deutschen einmarschierten.
Wir waren damals nicht zuhause. Weil wir Angst hatten -