Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

amål kumman, dås waß ma nëit." Die Ustascha
san jå vül umbråcht wordn. Und die
Königstreuen wårn schlimm draun. Die aundern,
die Titopartisanen, wårn die Mächtign. Im
Ratschergråbn san vüle daschoussn wordn und
bei uns då obi, Ottenberg, då san vüle
daschoussn wordn.
Tudi 2. svetovno vojno sem do`ivela. Za nas takrat ni bilo
zelo hudo. Moj sosed se je ~ez dan skrival v sodu, ko so
pa {li, je zlezel ven. Partizani so k nam nosili meso. Na
meji nisi smel imeti niti sovra`nika niti prijatelja. Moral si
mol~ati, druga~e si samemu sebi skopal grob. In moral si
imeti `elezno mo~, da si mol~al. Takrat so bile tri stranke:
Titova, kralju zvesta stranka in usta{i. Ti so nam nosili
stvari, ki smo jih potrebovali. Vedno so govorili: "Ne
vemo, ~e {e kdaj pridemo." Usta{ev so veliko pobili. Tudi
kralju zvesta stranka jo je skupila. Najmo~nej{i so bili
Titovi partizani. V Ratschem jarku so ustrelili veliko ljudi,
prav tako tu zgoraj pri nas na Ottenbergu.
(Katharina Schnuderl, Wielitsch)
Na meji nam ni {lo slabo v ~asu Hitlerja. Dobili
smo vse. Imeli smo govedo, svinje, klali smo, pa
{e karte za `ivila smo dobili. Ni~ nam ni
manjkalo. Na karte smo dobili vsa `ivila - moko,
mast, sir, kruh, sladkor. Kupovali smo v
Spielfeldu, ker so Nemci za otroke zelo skrbeli.
Prito`evali se nismo. To`arili pa ljudje so. ^e ne
bi bilo toliko to`arjenja, bi ostalo veliko ljudi
`ivih. Mi smo marsikaj vedeli, toda kaj smo
lahko rekli. Ni~. Podrejeni smo bili Nemcem in
na{im. Na oba kraja, sicer bi tudi mi {li. Sam