Achtung! Staatsgrenze Pozor! Dr`avna meja - Hauptschule Gamlitz

policista z brzostrelkami sta me odgnala v
Kungoto v gostilno. Tam se nam je pridru`ilo {e
pet drugih, ki se niso znali, tako kot jaz ne,
skriti. Potem so nas gnali v Maribor pe{. Mati
pa je pred mano nosila kov~ek. V Mariboru smo
{li v gostilno, vsak je kupil eno buteljko, tudi
policaja. Potem pa smo od tam brez dogovora
pobegnili vsi. To je bilo 1. marca 1945. Ko sem
pri{el zve~er domov, sem se vpra{al, kaj naj
naredim. Bilo je treba obdelati njivo, posejati.
Mati mi je svetovala, naj oble~em `ensko obleko.
Ubogal sem jo in do osvoboditve sem oral in
sejal kot `enska. Vsak dan so me pri{li Nemci
iskat. Ko sva z mamo sadila koruzo, je ona
spredaj gnala kravo, jaz pa sem zadaj dr`al za
stroj. Nemci so to gledali. Seveda nisva upala na
konec njive, da me Nemci ne bi prepoznali. Pa
sva kar do polovice njive tisto koruzo sadila.
Bila je grozna tisto leto. ^e bi se mi Nemci
pribli`ali, bi kravo odpel in jo po~asi gnal do
gozda, tam bi jo izpregel in pobegnil. Tisti ~as
sem spal na smreki. Vrh smreke sem si spletel
gnezdo, okoli hrbta in debla sem si privezal vrv.
Zve~er sem ve~erjal, potem pa na smreko. Saj je
grdo sli{ati, da se vojak skriva v `enski obleki,
ampak ... .
Auch der Krieg war sehr grausam, wir wurden verfolgt.
Bei uns unterhielten die Partisanen einen Schlachthof. Als
uns der Nachbar anzeigte, kam die Gestapo zu uns; sie
fanden Fleisch und einen ganzen Kopf eines Ochsen. Das
war am 18. Februar 1945. Die Mutter und ich wurden