УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

118
Sî {to storil vo `ivotot Georg Bihner, od osnovaweto na
tajnoto „Zdru`enie za ~ovekovite prava“ (Gesellschaft der Menschenrechte),
so koe, zaedno so svoite privrzanici se obiduva da go anga`ira
narodot na pokrainata Hesen za aktivna politi~ka borba, pi{uvaweto
i rasturaweto na politi~kiot letok po hesenskite sela, seta negova
kni`evna dejnost, kako i prinudnata emigracija vo rancija i [vajcarija,
mo`e da se podvede pod odrednicata vulkanska `elba za socijalna
preobrazba na Hesen. Lekar po naobrazba, poznava~ na istorijata
na revolucijata, osobeno na francuskata, dramaturg po vokacija,
Bihner gi obedinuva vo sebe prefinetite ~uvstva za emfati~nost,
istori~nost i poeti~nost.
Soznanieto do koe{to doa|a vo procesot na svojata istoriska i
kni`evna naobrazba e porazuva~ko: poglednato niz istoriska perspektiva,
postoi fatalisti~ka ednoli~nost vo prirodata na ~ovekovoto
odnesuvawe i postojat istoriski zakonomernosti, koi se provlekuvaat
kako nepobitni dadenosti vo site istoriski nastani. ^ovekot kako
edinka e samo orudie na istorijata, koja preku nego gi sproveduva
svoite nameri. Vakvoto sogleduvawe na `ivotnite i istoriski zakonomernosti
e osnovnata ideja {to Bihner }e ja oblikuva vo svojata
istoriska drama, vo koja, za razlika od dramskata koncepcija na
negovite prethodnici, junakot na dramskoto dejstvo ne e poedinecot,
tuku istorijata.
Vo negovata edinstveno objavena politi~ko-socijalna drama,
„Smrtta na Danton“, Bihner ja ukinuva tradicionalnata ideologija,
veli~aweto na idealite vo dramata i vmetnuva razo~aruva~ki pogled
na svetot, go voveduva ~uvstvoto na nihilizam, proizlezeno od ne~ove~kite
istoriski okolnosti, koi go obezvrednuvaat ~ove~kiot `ivot
i gi ru{at site moralni normi.
Vo oblikuvaweto na dramata „Smrtta na Danton“ toj se slu`el
so istoriski izvori od rancuskata bur`oaska revolucija. Te`i{teto
vo nea toj go stava vrz dvata sopostaveni lika: predvodnikot na
jakobincite, brutalniot dogmati~ar Maksimilan Robespjer, od edna
strana, i `irondinecot, liberalniot aristokrat @or` Danton, od
druga. No za razlika od klasi~nata drama, vo koja imame junak i
antijunak kako dvigateli na dramskoto dejstvo, vo Bihnerovata drama
junacite ne se dvigateli na dramskoto dejstvo, tuku se marioneti na
revolucijata, nejzino orudie za realizacija na istoriskite zakonomernosti.
So vakvata nova dramska koncepcija, Bihner go otvora patot
za sozdavawe moderna istoriska drama.
Na strukturen plan, dejstvata ne se kauzalno povrzani, tuku se
nadovrzuvaat so logi~na posledovatelnost. Celinata na slikata se
sozdava od izobilstvoto nastani, raspolo`enija i refleksii, vo koi
dominiraat monolozi. Vo oddelni sceni prepoznatliv e narodniot