УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

127
vo koi nastanal prevodniot tekst kako i za recepcijata na negoviot
prevod), pri {to etapite na sfa}aweto/razbiraweto, od edna strana,
i sintezata na tekstot, od druga strana, bitno se razlikuvaat. Vo
najop{ti crti ka`ano, glavnata {ema na osnovnite jazi~ni i kognitivni
operacii, koi{to go pridru`uvaat procesot na preveduvaweto
od eden jazik na drug (od izvorniot jazik, odn. „jazikot na originalot“
L 1
na jazikot-cel, odn. „celniot jazik“ L 2
), mo`no e da se pretstavi na
sledniot na~in:
Od tekstot na L 1
vodat nekolku pati{ta kon L 2
, koi go odrazuvaat
faktot deka prevodot mo`e da se ostvaruva so razli~en stepen na
proniknuvawe vo sodr`inata na tekstot. Prevodot pri polna ili
celosna realizacija pretpolaga postoewe na nekolku konceptualni
pretstavi za sodr`inata na tekstot, koj{to hipoteti~ki ne zavisi od
osobenostite na vlezniot i izlezniot jazik, imaj}i go na um totalitetot
na znaewata, koi vo vrska so konkretniot tekst bi mo`ele da
bidat zemeni predvid od strana na preveduva~ot (ili od prevodnata
ma{ina) za {to podlaboko navleguvawe i razbirawe na tekstot i
maksimalno adekvatna transmisija na negovata sodr`ina na drugiot
jazik. So drugi zborovi, celosniot ili polniot prevod ne pretstavuva
izbor na prevodni soodvetstva, tuku maksimalno dlaboko poimawe na
tekstot so konsekventno ra|awe na nov tekst na drugiot jazik, ili pak,
na dva posledovatelni prevoda: prvin na hipoteti~ki konceptualen
jazik-posrednik, a potoa, od toj jazik-posrednik, na jazikot-cel.
Skratenata {ema na preveduvaweto pretpostavuva vostanovuvawe
na prevodni korelacii pome|u zna~ewata na tekstot na izvorniot
jazik i celniot jazik; pri toa zna~ewata gi zadr`uvaat osobenostite
na dvata jazika i ne se pretpostavuva postoewe na nekakov
jazik-posrednik. Na krajot, pri kratkata {ema na preveduvaweto
prevodnite soodvetstva se vostanovuvaat neposredno me|u korespondentnite
izrazi na izvorniot jazik i celniot jazik.
Spored celta, prevodot mo`e da bide od nekolku vidovi, no
komunikativniot prevod se javuva kako eden od najva`nite i najrasprostranetite
tipovi. Toj se narekuva i „normalen“ prevod, t.e. prevod
~ija cel e maksimalno i soodvetno po~ituvawe na normite na jazikot
L 2
, so negovite sredstva da mu ja prenese na adresatot sodr`inata na
izleznoto soop{tenie na jazikot L 1
. Inaku, vo osnova celite na
prevodot mo`at da bidat i od drugi tipovi: a) deloven prevod, koj vo
anglojazi~nata tradicija se narekuva word for word translation ili zbor
po zbor; b) bukvalen prevod, koj vo istata taa anglojazi~na praktika
se imenuva kako grammar translation; v) filolo{ki prevod, poznat u{te
kako „dokumentaren“; i g) adaptiven (odnosno poseben, referativen)
prevod.