УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

258
naj~esto se imenuvaat so nekoj apelativ (op{ta imenka), t.e. so nekoja
odrednica {to uka`uva na etni~kata pripadost, na potekloto, na
rodninskite vrski, na profesijata, na op{testveniot status na li~nosta
itn., kako na primer: `enata, ma`ot, ov~arot, pogolemiot
brat, deteto, popot, vladikata, kalu|erkata, goedarot, siromaviot
i dr.
Pretstavuvawe na re~ni~kite edinici vo Re~nikot
Re~ni~kata statija vo Re~nikot na li~ni imiwa vo narodnoto
tvore{tvo sodr`i pove}e delovi. Kaj osnovnite, neizvedeni imiwa,
se davaat pove}e informacii, bidej}i kaj izvedenite formi na imiwata,
obi~no, se upatuva na osnovnoto ime.
Najprvin, li~nite imiwa se precizno locirani. Toa podrazbira
deka pokraj imeto stoi avtorot na zbirkata (kako kratenka) i stranicata
od zbirkata kade {to se nao|a li~noto ime. Potoa se dadeni
negovoto poteklo i negovoto zna~ewe, t.e. etimologijata. Kaj izvedenite
imiwa e pretstavena nivnata struktura (t.e. izvedbata od osnova
+ sufiks). I samo dotuka ovoj Re~nik e ednakov so Re~nikot na
li~nite imiwa i Re~nikot na prezimiwata kaj Makedoncite.
Ponatamo{nite tolkuvawa na li~nite imiwa se vo zavisnost od
kontekstot na pesnata ili prikaznata. Taka imeto Milojka ne e
karakteristi~no za makedonskiot jazik, a se sre}ava vo Re~nikot. No,
koga }e se pro~ita stihot, se gleda deka devojkata Milojka e Srbinka
od Prizren. Isto taka, mora da se vodi smetka od kade poteknuva
pesnata, t.e. prikaznata (ako pesnata e od Gora, toga{ imeto se bara{e
me|u muslimanskite imiwa). Ponatamu gi pretstavuvame verskite
praznici {to na{iot narod gi odbele`uval ili gi odbele`uva, a
spored koi so vekovi se vr{elo imenuvaweto kaj site slovenski i
neslovenski narodi (na praznikot Sveti Nikola deteto da se imenuva
kako Nikola, na Sv. Dimitrij kako Dimitar i sl.). Na pr. kaj imeto
Georgi stoi deka sv. \orgi Pobedonosecot e pokrovitel na stokata, a
negov den e \ur|ovden, koj{to se praznuva na 6 maj/23 april (po noviot,
t.e. po stariot kalendar). Verskite praznici se navedeni spored knigata
na Marko Kitevski Makedonski praznici; Skopje 2001. Kaj nekoi
imiwa se pravi obid imeto da se povrze so na{ite veruvawa i obi~ai.
Vsu{nost, vo tekot na rabotata se poka`a deka ne mo`e da se odbegne i
del od na{ata mitologija. Taa se nametna sama po sebe. Poznato e deka
na{iot folklor e ~udna vozbudliva sinteza od mitski i od arhetipski
impulsi. [eling so pravo }e napi{e deka avtenti~nosta i avtohtonosta
na eden narod ja opredeluva, pred sè, negovata mitologija kako
sopstvena individualna vizija na svetot i kako svest za toj svet, a