УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

so nego i celosno bi mu se predala. No, Petar poleka se prezasituva
od Maru{a. Taa po~nuva da ~uvstvuva deka nivnata qubov stivnala,
zatoa se odlu~uva da ja raskine vrskata. So vreme obajcata stanuvaat
svesni {to izgubile, a sepak jazot me|u nivnite iluzii i realnosta
stanuva s# pogolem i pat za nazad ne nao|aat. Vo me|uvreme, na
ulicata, mlad par tancuva na do`dot. Mo`ebi tan~erite }e ja najdat
sre}ata, koja Petar i Maru{a tolku bezuspe{no ja baraa…
ilmot e adaptacija na romanot CRNI DENOVI I BEL DEN
na Dominik Smole (1958).
Znaete, koga se vrativ od Pariz, najprvo naminav vo kafeanata
Union. I tamu be{e grozno, s# be{e tolku ne~isto, valkano,
beznade`no. Tamu be{e Petar Bo`i~ (slovene~ki pisatel) i eden
partizan vo agolot, potpolno pijan, vreve{e. Vsu{nost, s# be{e
taka grdo i mra~no, taka {to ednostavno go napraviv ovoj film
kako nekoj vid protest protiv ova `iveewe tuka… Ova e vsu{-
nost crn film, pa onoj tanc na krajot ne e nikakov svetol
moment, tancuvaj}i zaminuvaat vo temninata, i voedno kriti~en
film protiv sostojbava kaj nas.
Bo{tjan Hladnik
Po povod stogodi{ninata na slovene~kiot film, filmskite
kritiki od razli~ni generacii go izbraa filmot TANC NA DO@-
DOT na Hladnik za najdobar slovene~ki film na site vremiwa. Po
toj povod, ilmskiot fond na Republika Slovenija izraboti
avtorska verzija na filmot na DVD, koja{to se odlikuva so restavrirani
slika i zvuk i so brojni dodatoci, me|u koi i razgovor so
re`iserot, snimen posebno po ovoj povod.
65
Ïðåâîä íà ñëîâåíå÷êè:
Ples v de`ju (1961)
Bo{tjan Hladnik
Po kon~anih {tudijah re`ije pri AGRT (Akademija za gledali{~e, radio,
film in televizijo) v Ljubljani, svoje izobra`evanje je nadopolnil v Parizu
in je asistiral velikim re`iserjem, kot so Klod [abrol, ilip de Broka in Robert
Siodmak. Hladnika ilmski kritiki ozna~ujejo/ocenujejo kot eminentno
figuro slovenskega filma z nekonformitira~nim temperamentom in
posebnim avtorskim opusom. Na slovenskem, oziroma tedanjem jugoslovanskem
prostoru s svojimi filmi je vnesel ob~utljivost in motive iz novega
francoskega vala.
Leta 1961 je posnel prvenec PLES NA DE@JU, kasneje pa {e pet
dolgometra`nih filmov v slovenski produkciji: PE[^ENI GRAD (1962),