УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

Ili,
129
Imagination is more important than knowledge.
Voobrazenieto e poslatko od znaeweto.
(aforizam {to mu se pripi{uva na Albert Ajn{tajn)
Mnogu ~esto sli~nite re~enici ve}e imaat gotovi ekvivalenti
vo drugiot jazik i se javuvaat kako to~en prevod, iako vo toj slu~aj nema
nikakvo soodvetstvo so zborovite na originalot. Me|utoa, mnogu
~esto, re~enicata ne izrazuva zavr{ena misla i nadvor od kontekstot
nema opredeleno zna~ewe.
Takvite re~enici ne e mo`no da se prevedat zatoa {to toa
neizbe`no vodi kon jalovo preveduvawe na zborovite, a kako rezultat
na toa se dobiva besmislica i se zapa|a vo }or-sokak.
Na primer na makedonski imame odredena situacija:
„Taa se krena, i toj zastana“.
When she stood up, he stood up too.
No vo kontekstot ne se raboti za nea – `ena, i ne za nego – ~ovek,
tuku za mese~inata i za ~asovnikot. Toga{ i prevodot bi mo`el da
bide poinakov: When she rose (the Moon), it (the clock) stopped.
Nevnimanieto vo odnos na kontekstot vodi kon grubi gre{ki vo
prevodot. Od takvoto nevnimanie se pojavila anegdotata za bukvalniot
prevod od srpski jazik: „Brodot be{e poln so dupki“ („Brod je
bio dupke pun“).
Sovladuvaweto na te{kotiite pri preveduvaweto se postignuva
so golemo iskustvo, koe bara ume{nost pri koja vnimanieto se disperzira
za da se naso~i kon oddelni delovi na iskazot, taka {to sekoga{
se ima vo vid celinata, t.e. celiot tekst. A za toa treba da go imame
negoviot stroe`, odnosno negoviot plan. Toa e neophodniot uslov pri
prevodniot proces. Kako i sekoj proces – toa e dejnost, koja se odviva
vo odredena vremenska ramka, pri {to taa e istorodna na po~etokot i
na krajot. Ako po~etokot na takvata aktivnost e primawe ili recepcija,
t.e. ~itawe (ili slu{awe) na prviot jazik, toga{ krajot na taa
aktivnost e reprodukcija, t.e. govor (ili pismo) na drugiot jazik.
Na toj na~in, tie dve etapi (primawe na prvata i reprodukcija
na vtorata etapa) lesno se izdeluvaat vo prevodniot proces, bidej}i
se kvalitativno razli~ni. No tie etapi treba da bidat oddeleni edna
od druga so odreden vremenski interval, vo koj rezultatot od dejstvoto
na prvata etapa }e premine vo objekt na dejstvoto od poslednata etapa.
[to mo`eme da reproducirame, t.e. da im predademe/prevedeme na
drugite? Samo toa {to go znaeme, odnosno so sodr`inata na vtorata