УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

175
Edna od karakteristikite na o~ekuvanata promena vo sostojbata
na objektot e toa deka taa promena ne mo`e da bide tolku golema za
da predizvika promena i na negovata funkcija. So promena na funkcijata
na objektot doa|a ili do sozdavawe na nov objekt i ili do
destrukcija/uni{tuvawe na objektot vrz koj se vr{i dejstvoto. Takvite
glagoli so koi se izrazuva dejstvo {to doveduva do promena na funkcijata
na objektot gi kvalifikuvame kako kreativni, odnosno destruktivni
(Sp. Apresjan 2000a:196)
Ova osobeno se odnesuva na onaa grupa primarni teli~ni glagoli
kaj koi dejstvoto doveduva do namaluvawe na dimenziite na objektot
preku negovo razdeluvawe na delovi, na positni par~iwa. Kaj ovie
glagoli, dokolku objektot {to e opfaten od dejstvoto e artefakt
(predmet napraven od ~ovekot nasproti predmet od prirodata), razdeluvaweto
na delovi zna~i i gubewe na negovata funkcija, a so toa
pretstavuva negova destrukcija.
Kako ilustrativen primer mo`e da go navedeme predikatot
5
izrazen so glagolot kr{i i negovite zna~ewa kr{i 2
i kr{i 3
. Razlikata
me|u niv e glavno vo karakterot na objektot: dokolku dejstvoto se vr{i
vrz predmet od prirodata- toj pretrpuva modifikacija i se raboti za
kr{i 2
; dokolku dejstvoto se vr{i vrz predmet–artefakt toj se uni{-
tuva i se raboti za kr{i 3
. Imeno, kr{i vazna se razlikuva od kr{i
kamen po toa {to koga bi do{lo do o~ekuvaniot rezultat vo prviot
slu~aj, vaznata ve}e nema da bide vazna, nema da postoi kako objekt so
opredelena funkcija (za ~uvawe cve}e), tuku }e bide samo kup par~iwa
od materijalot od koj bila napravena (staklo, porcelan, keramika itn.),
dodeka vo vtoriot slu~aj, koga objektot e predmet od prirodata ili
predmet ozna~en so materijalna imenka (zemja, kamen, {e}er, staklo,
leb i sl.) i po izvr{enata promena su{tinata na objektot ostanuva ista,
kamenot ostanuva kamen, stakloto ostanuva staklo, promeneti se samo
negovata forma i negovite dimenzii (objektot e razdelen na delovi).
Zna~i, vrz osnova na karakteristikite na objektot treba da se izdelat
kr{i 2
od kr{i 3
.
Sp. So golem ~ekan go kr{e{e kamenot: Taa nervozno gi kr{i
~iniite.
Bi bilo dobro vo re~nicite ovie zna~ewa da se izdeleni i vo
osnova na parafrazata na glagolite so indeks 1 da se sodr`i – ’X vr{i
5
Postoi i kr{i 1
od koj semanti~ki se derivirani kr{i 2
i kr{i 3
, no razlikata me|u kr{i 1
i
kr{i 2
e vo karakterot na dejstvoto (neudira~ki:udira~ki) {to se vr{i vrz objektot, a ne vo
karakterot na objektot na dejstvoto, pa zatoa razlikata me|u ovie 2 zna~ewa ne e predmet na
ovaa statija.