УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

238
gotva~ka – kucharz, kucharka (germ. Koch – Köchin) ili kalka od germanskiot
jazik: rudar – górnik (germ. Bergmann / Bergarbeiter; Berg – pol. góra
’rid; planina‘). Kako op¡toslovenski zaemki od germanskiot jazik
(*búèi, genitiv *búèüve) se tretiraat zborovite: bo~var (: bo~va) –
bednarz (: beczka) od germ. Bütner i Butsche vo bavarskiot dijalekt (/
jatkovski 2005: 170-173). Germanska zaemka vo polskiot jazik e i zborot
stelmach, pokraj postarata slo`enka ko³odziej na koja ~ odgovara
makedonskata izvedenka kolar (/ arabaxija od turski jazik; araba
’kola‘). Obratno, makedonskata slo`enka drvodelec ~ odgovara na
starata slovenska izvedenka za nomen agentis, vo polskiot jazik cieœla
od glagolot ciosaæ ’bi~i‘, koja vo makedonskiot jazik se javuva vo drugo
zna~ewe, t. e. kako nomen instrumenti: mak. tesla ’toporek ciesielski‘,
sli~no i vo drugi slovenski jazici (srpski, hrvatski, ~e¡ki).
Od izlo`enoto se gleda deka leksemite od oblasta na tradicionalnite
selski (i prvobitnite gradski) zanimawa i zanaeti, i
pokraj site leksi~ki razliki nao|aat ekvivalenti vo dvata jazika,
samo so mali isklu~oci. No koga se analiziraat makedonskite nazivi
od tursko poteklo, takov paralelizam ne e tolku ~est, bidej}i se
raboti za zanaet~ii ~ii proizvodi se svojstveni na drug kulturen krug,
koi ne se poznati nadvor od biv¡ata turska (prvobitno aziska)
imperija.
Istoto, no u¡te poizrazito, se zabele`uva koga gi analizirame
nazivite na prehranbenite artikli i na jadewata. Najosnovniot od niv
– lebot – se preveduva na polski kako chleb. Me|utoa toj do neodamna
tolku se razlikuva¡e vo dvete zemji po svojot izgled i vkus, ¡to
polskite turisti koi ja posetuvaa Makedonija pred pedesetina godini
go vikaa bu³ka, smetaj}i deka vo taa zemja nema leb, tuku pove}e
razli~ni vidovi pe~ivo. Tuka stanuva zbor za p~eni~niot leb od
furna. Drug primer: makedonskiot zbor supa se preveduva na polski
kako rosó³ koj¡to zbor istoriski mu odgovara na makedonskiot zbor
rasol ili rasolnica. Vo edniot slu~aj (prvobitno) se raboti za supa
od soleno govedsko meso so zelen~uci (sekoga¡ so malo par~e zelka),
a vo vtoriot za (sok od) solena zelka so drugi zelen~uci. Makedonskiot
poim ’supa‘ e mnogu tesen i zaedno so poimot ’~orba‘ gi pokriva
zna~ewata na polskata leksema ’zupa‘. Me|utoa poimot ’zupa‘ vo
polskiot jazik e u¡te po¡irok, bidej}i toj se javuva vo sostavite kako
zupa wiœniowa, cytrynowa, œliwkowa (bukvalno: „supa“ od vi¡ni, limoni,
slivi“) i red drugi, koi se pravat so slatka pavlaka (œmietana) i se jadat
(topli ili studeni), ~esto so makaroni, pred glavnoto jadewe, ¡to
zna~i deka tie ne se kompoti. Duri i zupa pomodorowa ne e isto so ~orba
od patlixani, bidej}i polskata zupa se pravi od vareno meso so
zelen~uci i na krajot se stavaat precedeni patlixani (ili koncentrat
od patlixani) so zapr¡ka od bra¡no so za~inki, ¡e}er i slatka