УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

256
imenska tradicija i se odlikuvaat so izrazita stilska ekspresija. Taa
emocionalna naglaska na imiwata vo narodnoto tvore{tvo nametnuva
poinakov pristap pri nivnoto prou~uvawe. No, ne e samo taa karakteristika
{to go pravi ovoj re~nik poinakov od drugite antroponimiski
re~nici. Taka, vo Re~nikot na li~nite imiwa kaj Makedoncite
(Stankovska 1992) i vo Re~nikot na prezimiwata kaj Makedoncite
(t. I, 1994 i t. II 2001) so pravo se insistira da se otkrie
potekloto na imeto, negovoto zna~ewe i negovata derivaciska struktura,
a pri istra`uvawata na imiwata vo literaturata (nezavisno dali
e umetni~ka ili narodna, a narodnata kni`evnost e isto taka umetnost),
pokraj ~isto jazi~niot priod, treba da se obrne vnimanie i na nivnata
stilisti~ka komponenta. Toa podrazbira deka treba da se otkrie i
vonjazi~noto zna~ewe na li~noto ime, koe proizleguva od vkupnoto
uspe{no pretstavuvawe na dadeniot lik aktualiziran preku imeto, ona
zna~ewe koe gi pretstavuva psiholo{kite, emocionalnite i drugite
karakteristiki na likot. Zatoa, naj~esto vo foniskiot lik na imeto
se prepletuvaat afektivno-estetskoto i etimolo{koto zna~ewe.
Ponekoga{, imeto e apsolutno avtonomno i slu`i pove}e za stimulacija
na literaturniot iskaz, t.e. ima estetska vrednost i sodejstvuva
vo akumulativnata funkcija na jazikot (Rizovski 2002; 52). Taka, na
primer, za da se dobie pogolema ritmi~nost na stihot, se upotrebuvale
imiwa {to ne gi poznava na{ata istoriska antroponimija, poto~no tie
se kreacija na narodniot peja~ ili raska`uva~. Da gi spomeneme:
Tropanka (vo stihot: ...trop, trop Tropanke), Dremu{a kaj [apkarev
(Dremu{a dremit kraj ogan…), Gida (vo stihot ...Degidi Gido, gidi
ubaa... kaj Miladinovci) i dr.
Razli~ni se sredstvata so koi se postignuva taa stilska funkcija
kaj imiwata vo folklorot. Koneski vo knigata Jazikot na makedonskata
narodna poezija }e napi{e deka edna od niv e ~estata jotacija
na po~etokot na imeto (namesto Angelina mnogu ~esto sre}avame forma
Jangelina). Ova J- Koneski (1971; 59) go narekuva ukrasno J. Toj (Koneski
1971; 57), }e napi{e deka „jazi~nata igra ponekoga{ nosi dodavawe na
slogovi kaj imeto (…Oj Jano li, Bojano, …) ili ispu{tawe na nekoj glas
(…Tonka Toda voda lee, tonka Toa…)“. Takvi pojavi nema vo drugite
re~nici na li~ni imiwa.
Red arhai~ni crti, specifi~ni za jazikot na narodnata poezija,
isto taka se vo funkcija na stilskata naglaska. Me|u niv sekako spa|aat
i ostatocite od starata fleksija (upotreba na genitiv, dativ, vokativ).
Na pr. Stefanego, Jovana, Sulejmana, Stujana; Doj~inu, Kuzmanu,
Marku; Petrom; Stojane, Petranke, Jovane, ilipe, Doj~ine i sl.
^estata upotreba na vokativot Koneski (1971;47) ja tolkuva kako
pridones vo ekspresivniot izraz.