УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

236
ne moraat da se zemat predvid vo eden dvojazi~en re~nik od sredna
golemina. Istoto se odnesuva i na nazivite na zanaetite koi is~eznuvaat
vo vrska so golemite promeni vo stopanstvoto zapo~nati vo XX
vek, kako }umurxija (i jaglenar) vo makedonskiot i wêglarz vo polskiot
jazik. Sufiksot -xija se upotrebuval i vo spoj so slovenski osnovi, ¡to
se gleda na pr. kaj izvedenkata kosaxija pokraj kosar, sp. ja polskata
leksema kosiarz (/ koœnik), kako i lovxija pokraj lovec (sp. podolu). Nekoi
zanaeti, tipi~ni za balkanskiot region, poznati se i dosega so svoite
imiwa od tursko poteklo: bardak~ija, bostanxija, burek~ija, kafexija,
saat~ija, }ebap~ija, furnaxija, ~kembexija i drugi, a me|u niv i
leksemi so neturski osnovi: bifexija, bonbonxija, sladoledxija.
Makedonski osnovi imaat i nekoi drugi izvedenki kako golemxija,
qubovxija, silexija, falbaxija, koi spa|aat vo razgovornata leksika
na sovremeniot makedonski jazik so zna~åœå íà ’naviki, sposobnosti‘
pokraj zborovite od tursko poteklo, kako: zulumxija, inaet~ija,
jabanxija, kavgaxija, kapak~ija, kartaxija, kafexija, komarxija, maanxija,
majtap~ija, marifet~ija, pazarxija, tutunxija i dr.
Nekoi slovenski nazivi na zanaeti, zavisni od prirodnite
uslovi na zemjata, su¡testvuvaat samo vo eden od dvata jazika. I vo
dvata jazika ja imame leksemata p~elar i pszczelarz, no samo vo polskiot
jazik postoi bartnik (: baræ ’brtva, dupka vo drvo kade imaat gnezda
divite p~eli‘; vo Pe~nikot: bartnik p~elar). Samo vo polskiot jazik
postoi imenkata zdun ’majstor za yidani pe~ki‘. Imenkata zdun vpro-
~em go ima istiot koren (*süd-unú) so makedonskata imenka yidar (*sidaàü),
me|utoa poslednata semanti~ki mu odgovara na polskiot zbor
murarz (od germ. Maurer). Polskiot jazik ja ~uva imenkata pasterz (>
pastyàü), poznata i vo staroslovenskiot jazik. Taa se javuva vo visokiot
stil i se upotrebuva vo religiozni tekstovi. Vo razgovorniot jazik
se upotrebuva drug derivat od glagolot *pase-, pasti, imeno pastuch. Vo
makedonskiot jazik mesto ovie zborovi so op¡to zna~ewe imame red
specijalizirani leksemi, me|u koi i volovar, zbor koj¡to nema
soodvetstvo vo polskiot jazik. Ovaa asimetrija ja odrazuva poinakvata
sostojba vo stopanstvoto vo dvete zemji vo minatoto i sega: Makedonija
– planinska zemja so razvieno sto~arstvo i Polska – zemja vo koja
preovladuvaat ramnici so razvieno zemjodelstvo i so mal udel na
sto~arstvoto vo celokupnoto stopanstvo (glavno vo planinskite
predeli vo ju`niot del). Vo Polska (kako i vo Rusija) odamna za orawe
i za zaprega slu`i kowot, a volot e retkost. Od istite pri~ini
polskiot jazik ja ~uva starata imenka rolnik (od rola < *or-lja od *orati)
’ornica‘, dodeka makedonskiot se slu`i so ponovata slo`enka zemjodelec.
Makedonija kako ju`na zemja odgleduva mnogu lozje, ottuka e
prisustvoto na imenkata lozar i vinogradar vo makedonskiot jazik,
dodeka vo polskiot jazik zborot winiarz e odamna zaboraven.