УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

172
– brojot i semanti~kite karakteristiki (selektivnite ograni~uvawa)
na site argumentski pozicii koi eden predikat gi otvora;
– brojot i rasporedot na poprostite predikati koi toj gi
sodr`i ({to go opredeluvaat karakterot na dejstvoto) i
– specifi~nostite na o~ekuvaniot rezultat, odnosno tipot
na o~ekuvanata promena.
Spored op{tata klasifikacija na tipovite na promena, glagolite
koi se vrzani so poimot promena se delat na 4 osnovni tipa i toa glagoli
koi ozna~uvaat dejstva {to mo`e da dovedat do promena na/vo: -egzistencijata
(postoeweto); -sostojbata; relacijata ili lokacijata na
(subjektot ili objektot na dejstvoto).
Od analizite i klasifikacijata na ovie glagoli proizleze deka
~estopati tokmu vrz osnova na karakterot na nekoja od semanti~kite
komponenti vo strukturata na eden glagolski predikat ili poradi
nivnata hierarhija vo strukturata na parafrazata se izdeluvaat
posebni zna~ewa /varijanti na zna~ewata, koi smetam deka treba da
bidat odbele`ani vo re~nicite, osobeno vo ednojazi~nite. Ovoj stav ne
se bazira samo na zaklu~ocite od sprovedenata analiza tuku e potkrepen
i od situacijata vo pove}e konsultirani ednojazi~ni re~nici (v. konsultirani
re~nici), kako i od soznanijata dobieni preku razli~ni trudovi
koi se odnesuvaat na leksi~kata semantika i leksikografijata (Apresjan
2000a, Apresjan 2000b, Grohovski 1974a i dr.).
Naj~esto, semanti~kite karakteristiki na objektot na dejstvoto
se tie koi opredeluvaat kakov }e bide brojot i hierarhijata na poprostite
predikati {to se elementi na soodvetniot glagolski predikat i
kolku zna~ewa, t.e. varijanti na zna~ewata treba da se izdelat. ]e go
pretstavam toa preku nekolkute tipovi na razdeluvawe na zna~ewata
kaj spomenatite teli~ni glagoli, {to predizvika smestuvawe na
razli~nite zna~ewa vo razli~ni tipovi na o~ekuvana promena.
Celta na diskusijata za ovie tipovi na zna~ewa kaj teli~ni
glagoli ne e da gi nabroi imiwata na site mo`ni predmeti koi mo`at
da se pojavat vo pozicijata na direkten objekt (ne se ispituva leksi~kata
povrzlivost na glagolot so izrazi koi mo`at da se javat kako
negov direkten objekt), tuku leksi~koto zna~ewe na samiot glagol i
semanti~kata povrzlivost na toj glagol so izrazi vo pozicija na
direkten objekt (semanti~kite ograni~uvawa na izrazite koi mo`at da
bidat direkten objekt kaj ovie glagoli).
TIP 1:
menuvawe na sostojbata > menuvawe na egzistencijata
(modifikacija na objektot) > (kreacija na objekt)
Vakov tip na glagoli se glagolite {to ozna~uvaat dejstvo so koe
se vr{i menuvawe na sostojbata na objektot (modifikacija na objektot),