УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

259
na{eto narodno tvore{tvo – na{ite prikazni, legendi, pesni, predanija,
gi sodr`at site zemni i nebesni tajni. Ve}e e ka`ano deka
predanijata za na{ite prosvetiteli, svetite bra}a Kiril i Metodij,
potoa onie za nivnite u~enici Kliment i Naum Ohridski, pridonele
vo kone~noto oformuvawe na na{ata nacionalna svest. Sli~no e i so
predanijata za Aleksandar Veliki. Denes Aleksandar e naj~esto li~no
ime vo Makedonija, a vo narodnoto tvore{tvo toa ime e rezervirano
samo za golemiot vojskovodec. Toa go potvrduvaat imenuvawata {to
imaat jasna determinacija kako Aleksandar Makedonski, Aleksandar
Veliki, kral Aleksandar, Aleksandar Slavjanski i sl. Toa e mitot na
makedonskiot narod za genijalniot vojskovodec koj stanal legenda.
Imeto Aleksandar vo na{eto narodno tvore{tvo ne bilo za obi~nite
lu|e. Vpro~em, imeto Aleksandar trebalo da se zaslu`i, kako {to toa
go zaslu`ile Aleksandar Kara|ulev i Aleksandar Turunxov, koi so
svojata hrabrost i samopo`rtvuvanost se ovekove~eni od narodniot
peja~ i raska`uva~. I makedonskata toponimija ja potvrdi ovaa
konstatacija. Najdovme samo eden primer, vo ~ija osnova se nao|a imeto
Aleksandar, i toj glasi: Bajnata na Velik Aleksandar (ramna mesnost
vo s. Postol, Enixevardarsko) i se odnesuva na Aleksandar Veliki.
Sli~na ideologizacija ima imeto Marko, poto~no likot na Krale
Marko. I toa ime e rezervirano samo za golemiot junak i spasitel koj
na momenti dobiva funkcija na bo`estvo. Za ovoj del od Re~nikot go
koristevme Re~nikot na narodnata mitologija na Makedoncite od
Tanas Vra`inovski (Skopje 2000). Na krajot od re~ni~kata statija (kako
{to uka`avme), li~nite imiwa se potvrduvaat so na{iot toponimiski
materijal. Zna~i, dadeni se toponimite koi vo osnovata go sodr`at
soodvetnoto li~no ime. Ova ni se vide kako neophodno od pove}e
pri~ini. Prvo, toponimite ¸ pripa|aat na najstarata leksi~ka naslojka
i se zna~aen del od narodnoto tvore{tvo, pa sodr`at iljadnici li~ni
imiwa {to od iskona gi upotrebuval makedonskiot narod, a nekoi od
niv sè u{te ~ekaat da bidat odgatnati. Toponimite gi zedovme od
Kartotekata na Oddelenieto za makedonska onomastika pri Institutot
za makedonski jazik „Krste Misirkov“ vo Skopje. Tamu kade {to
ne najdovme toponimiski potvrdi imeto go baravme kaj makedonskite
prezimiwa, poto~no vo Re~nikot na prezimiwata kaj Makedoncite.
Svesni sme deka idejata za izrabotka na vakov Re~nik e blagorodna,
no istovremeno e i mnogu te{ka. Taa bara sorabotka na golema
ekipa od balkanolozi-makedonisti, no i od eksperti od re~isi site
humanitarni nauki (folkloristi, etnolozi, istori~ari, literati).
Avtorite go pravat prviot ~ekor pa, ponatamu, Re~nikov }e mo`e u{te
da se dopolnuva i dorabotuva.