УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

240
teritorija, taka i vo polskata literatura od vremeto na Mlada
Polska, pa zatoa prevodot pasi{te, poljanka (sp. gi polskite zborovi
pastwisko, polana) e korekten samo od leksi~ko-semanti~ka gledna
to~ka.
I da ostaneme u{te vo gorata: mak. zbor bor ozna~uva vid drvo
(pol. sosna), dodeka pol. bór e vid {uma (temna, dlaboka, visoka), kade
glavno raste sosna, a isto taka œwierk i jod³a (a toa vo prevod se dvata
vida ela, prviot, poznat vo planinskite predeli kako smrek, e dosta
popularen, a vtoriot raste samo vo planinite i vo nekoi rezervati).
Zborovite smrek i jod³a ja gubat vo prevod svojata stilska i / ili
literarna vrednost (K. P{erva-Tetmajer, S. @eromski), ako se
izedna~at so op{topoznatiot zbor œwierk ’ela‘. Makedonskiot zbor
smreka me|utoa se preveduva na polski ja³owiec (’jalovo rastewe‘, ~esto
nema ovo{je; sp. lat. iûnipers ’smreka‘ i iûnix ’jalovica‘, Bori{ 2005:
203).
Poseben problem se pojavuva koga edna ista leksema se javuva vo
dvata jazika, a nejzinite designati ne mo`at da se identifikuvaat,
bidej}i tie ozna~uvaat razli~ni objekti koi se razlikuvaat po svojot
izgled, golemina, mesta vo koi se sre}avaat i eventualna povrzanost
so sekojdnevniot `ivot i kulturata na narodot. Makedonskata leksema
vres ne e mnogu poznata vo Makedonija, kako i samoto rastenie, dodeka
zborot wrzos go znae sekoe polsko dete, a wrzosowiska, mestata porasnati
so ova rastenie pokraj {umskite predeli, gi posetuvaat kako vozrasni,
taka i deca, berej}i pe~urki, {to e naj~estoto hobi kaj Poljacite.
Mesecot koga cutat ovie rastenija se vika wrzesieñ ’septemvri‘, kako
vo nieden drug slovenski jazik, a kaj polskite dami edna od najomilenite
boi e kolor wrzosowy, koja e edna nijansa na lila rouge. Vo polskata
literatura poimite wrzos, wrzosowisko se zastapeni dosta ~esto (¡to
ne e slu~aj so makedonskata literatura), a osobeno vo brojnite prevodi
od angliski jazik vo koi se opi¡uvaat severnoangliskite i ¡kotskite
pejza`i. I pokraj mnogute diskusii na trojcata avtori na spomenatiot
re~nik, koi gi konsultiraa site toga¡ dostapni botani~ki re~nici
(isto i na sosednite slovenski jazici), ne mo`e{e da se ustanovi dali
se raboti za edno isto rastenie. Verojatno toa se razli~ni rastenija
od istoto semejstvo („Calluna, roœlina z rodziny wrzosowatych, o igie³kowatych
liœciach i dzwonkowatych, ró¿owoliliowych kwiatach“ – Skorupka i
dr., red. 1968: 911) koi go nosat staroto praslovensko ime. Zatoa vo
re~nikot ne se zastapeni zaglavnite zborovi: wrzos i vres.
Vo vakvi slu~ai vo eden op¡t dvojazi~en re~nik, kakov ¡to e
Makedonsko-polskiot i Polsko-makedonskiot re~nik, ne e mo`no da
se dadat objasnuvawa za pragmati~kite osobenosti na leksemite. Toa
e zada~a na tolkovnite re~nici na oddelnite jazici i na dvojazi~nite
preveduva~ki re~nici.