УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

235
’brat, sestra‘ i za bra~niot par ’ma`, `ena‘ se izrazuvaat so istite
leksemi i vo dvata jazika. Me|utoa edna od najzna~ajnite leksemi od
ovaa oblast – otec – vo makedonskiot jazik se upotrebuva samo vo
prenosno zna~ewe, vo odnos na duhovno lice, dodeka vo nejzinoto
osnovno zna~ewe e zameneta so prvobitnata hipokoristi~na imenka
so poteklo od detskiot jazik – tatko, koja pak vo polskiot jazik
ostana hipokoristi~na forma (tatko, pokraj po~estite formi: tata,
tatuœ) nasprema stilski nemarkiranata leksema ojciec.
Za poimot ’bratu~edi‘, no bez nivna gradacija kako vo makedonskiot
jazik (’prvi, vtori, treti bratu~edi‘) ima{e vo staropolskiot
jazik oddelni leksemi ili – za~uvani do pred dve generacii –
frazeolo{ki opredelbi: brat stryjeczny, siostra
stryjeczna, koi vo sovremeniot jazik se svedeni samo
na brat cioteczny i siostra cioteczna vo vrska so gubeweto na leksemite
stryj(ek) i stryjenka / stryjna, kako i wujenka / wujna vo sovremeniot jazik,
a u{te vo staropolskiot jazik – ciecin ’tetin‘, i sozdavawe – pod
vlijanie na germanskiot jazik – par leksemi wujek + ciotka so obop-
{teno zna~ewe ’vujko + vujna, tetin + tetka, striko / ~i~ko + strina‘.
Vo razgovorniot jazik vo delot na Polska koj nad sto godini be{e pod
ruska vlast izrazite brat cioteczny i siostra cioteczna se skratuvaat vo brat
i siostra, a samo toga{ koga postoi nedorazbirawe, se dopolnuvaat so
pridavkata cioteczny / cioteczna. Vo biv{iot germanski del na Polska
se upotrebuvaat izrazite kuzyn i kuzynka (po germanskiot model: Cousin
i Kusine od francuski: cousin i cousine), {to vo biv{iot ruski del se
odnesuva samo na vtori i treti bratu~edi.
Slovenskite zborovi od semanti~koto pole ’zanimawata i
zanaetite‘, i pokraj site leksi~ki razliki, nao|aat ekvivalenti vo
dvata jazika, samo so mali isklu~oci. No koga se analiziraat nazivite
od tu|o poteklo, se javuvaat pove}e problemi. Za ova semanti~ko pole
vo makedonskiot jazik e karakteristi~no navleguvaweto na golem broj
turcizmi vo po~etokot na turskoto vladeewe na Balkanot. Nekoi od
niv se odnesuvaat na proizvodi nepoznati vo Polska, kako „bozaxija
sprzedawca buzy“ so ispra}awe na „boza buza (napój z m¹ki kukurydzianej
podobny do kwasu chlebowego)“ ili poznati, no samo kako uvozni:
„alvaxija sprzedawca cha³wy“ i „alva cha³wa“ (Vidoeski, Pjanka, Topoliwska
1990: 29, 18). Nekoi pak ozna~uvaat zanaeti koi vo Polska
nikoga¡ ne postoele kako posebni profesii, na pr. kalajxija, ¡to
mo`e samo da se definira „rzemieœlnik, dla którego materia³em jest cyna“
(zanaet~ija za kogo materijal e kalaj), koj¡to zbor ne e zastapen vo
spomenatiot re~nik, sli~no kako i bakarxija. Me|u zaemkite od
turskiot jazik (osobeno so sufiksot -xija / -~ija) posebna grupa se
zborovite kako konduraxija, koi vo makedonskiot literaturen jazik
se zameneti so slovenski izvedenki (kako ~evlar : ~evel) i kako takvi