УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

40
svoeto le`i{te, dokolku kon niv pristapime so ~isto leksikolo{ki
metodi, odnosno dokolku tie se tretiraat izolirano, nadvor od svojot
ko– i kontekst. Od tie pri~ini analizata na okazionalnite jazi~ni
edinici ja vr{ime od tekstlingvisti~ki aspekt, t.e. kontekstualnoto
opkru`enie go vklu~uvame kako neophoden generi~ki impetus vo
unilateralnoto semanti~ko dekodirawe, kako i vo sporedbata na
prevodniot ekvivalent so originalot. Na{eto vnimanie }e bide vo ova
ispituvawe fokusirano vrz makedonskite okazionalizmi vo literaturnite
vidovi tekstovi za koi postoi avtoriziran prevod na
germanski jazik. Okazionalizmite, ekscerpirani od delata na makedonskite
pisateli, gi klasificirame spored svojata funkcija {to ja
vr{at vo originalot i go ispituvame nivniot prevoden ekvivalent so
cel da otkrieme dali efektot i funkcijata na okazionalizmot vo
originalot i prevodot se identi~ni.
6. unkcii na okazionalizmite i nivniot prevod
a) Tekstualni funkcii na okazionalnata leksika
• okazionalizmi kako sredstvo za koreferencija 12
Raskazot Pe~urkar od Dragi Mihajlovski e soodveten primer za
okazionalizam vo funkcija na koreferent. Pe~urkarot, vsu{nost
naslovot na raskazot, koreferira so tatkoto vo tekstot nagaleno
nare~en tate. Koreferencijata pome|u tate i pe~urkarot (imenkata
ne e zastapena vo RMJ) ~itatelot mora sam da ja otkrie, bidej}i
koreferentot pe~urkar, osven vo naslovot, ne se spomenuva eksplicitno
vo tekstot. Pe~urkarot okazionalno upotreben vo raskazot na
Mihajlovski akumulira vo sebe cela `ivotna filozofija, koja ni se
prenesuva patem vo komunikacijata, dobronamernite soveti upateni od
tatkoto do sinot. Tokmu vo niv doznava ~itatelot deka pe~urkarot ne
e obi~en ‘sobira~ / odgleduva~ na pe~urki’, {to se o~ekuva od semanti~kiot
obrazec na derivacii so sufiksot–ar, za koi ima niza leksikalizirani
primeri, kako na pr., bilkar, vinar, drvar, jabolkar, lozar,
orizar, slivar, tutunar itn. 13 Stanuva zbor za skromno su{testvo koe
dlaboko go po~ituva ~ove~kiot rod, no se pla{i od „nelu|e“. Tate,
protagonistot vo raskazot, e vo su{tina prijatel na ~ovekot.
12
Pod koreferencija se podrazbira „zaedni~koto referirawe na najmalku dve leksi~ki edinici
na istiot objekt“. (Heinemann/Viehweger 191, 39; ↑Jesenšek 1998, 66)
13
Hoenhaus ubedlivo istaknuva deka okazionalizmite (kaj nego ad hoc sozdadenite zborovi) ne
se arbitraren rezultat sozdaden ‚od ni{to‘ (‚aus dem Nichts‘, Hohenhaus 1996, 20) tuku se
sozdadeni vrz osnova na zboroobrazuva~ki pravila, odnosno od ve}e postojni morfolo{ki
materijal. Zboroobrazuvaweto ne e za nego „sozdava~ka kreativnost“ (schöpferische Kreativität) 13
tuku „kreativnost svrzana so pravila“ („regelgebundene Kreativität“, (Erben 1976, 301, ↑Hohenhaus
1996, 20).