УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

146
Prirodno, pogolema aktivnost na ovoj plan nastapuva so oformuvaweto
na nau~nite edinici za prou~uvawe na makedonskiot jazik,
pred s¢ na ilozofskiot fakultet (dekemvri 1946). Taka, nabrzo se
pojavi Vremena terminologija, sostavena od Komisija pri Ministerstvoto
za prosveta na Makedonija, Skopje 1947. Vo nea se obele`ani
osnovnite termini od gramatikata, geografijata, prirodoznanieto,
pedagogijata, psihologijata, matematikata, fizikata i hemijata.
Zna~i, s¢ vo funkcija na zadovoluvawe na prakti~nite potrebi na
obrazovniot proces! Ponatamo{en ~ekor vo podgotovkite za izrabotka
na re~nikot be{e formiraweto vo 1951 na Komisija za makedonski
re~nik vo sostav Bla`e Koneski, Mihail Petru{evski i Krum
To{ev od strana na Ministerstvoto za prosveta. Se saka{e so toa da
se postavi na institucionalno nivo sobiraweto na re~ni~ki materijal
(izbor na tekstovite {to }e se ekscerpiraat i na mre`ata na ekscerptori).
Vo rabotata na ekscerpcijata bea vklu~eni, vo nedostig na
poopitni kadri, i prvite diplomirani studenti po makedonski jazik.
Od nivniot red bea izbrani i obrabotuva~ite na Re~nikot.
Krajna faza vo realizacijata na Proektot Re~nik na makedonskiot
jazik be{e osnovaweto vo 1953 na Institutot za makedonski
jazik (najprvin so samo dvajca asistenti – Blagoja Korubin i Boris
Markov, no nabrzo so u{te dvajca – Todor Dimitrovski i Trajko
Stamatoski). Nivna zada~a be{e da ja popolnuvaat kartotekata na
zborovnoto blago, no mnogu brzo so toa i da ja po~nat obrabotkata, vo
samiot po~etok na 1955 godina. Nabrzo, po prvata obrabotka na
materijalot so po~etnite bukvi d, i, Boris Markov ja napu{ti rabotata
nad Re~nikot i premina na drugo rabotno mesto.
Prvobitna ideja be{e da se izraboti eden re~nik od sredna
golemina, so okolu 40.000 zborovi i so obrabotka samo na nivnite
osnovni zna~ewa. Be{e predvideno, isto taka, kon zborovite da se
dodadat i nivnite ekvivalenti vo ruskiot i francuskiot jazik (toga{
presti`en vo svetskata diplomatija).
Ovaa zamisla, kako vpro~em i mnogu drugi osobeno pri zasnovuvaweto
na proektite od oblasta na leksikografijata, so tekot na
rabotata se poka`a kako nerealna vo dvata segmenta: obemot i obrabotkata
odnosno pretstavuvaweto na zborovite i so nivnite soodvetnici
od ruskiot i francuskiot jazik. Kolku pove}e se navleguva{e
vo obrabotkata, tolku pove}e taa gi zagreva{e sostavuva~ite. Se
steknuva{e opit {to prosto vle~e{e kon po{irok izbor na zborovniot
fond i negova popodrobna obrabotka. Obrabotuva~ite lesno se
spravuvaa so problemite i so sekoj den s¢ posigurno se dvi`ea vo
obrabotkata na materijalot. Iako, so sekoj den nivnite kriteriumi za
obrabotkata bea s¢ povisoki i postrogi. Deka predvideniot obem na
Re~nikot daleku }e bide nadminat se vide u{te so rabotata nad prviot