УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

178
2
bri{e 1a
masa (od pra{ina) : bri{e 1b
pra{ina od masata
mete 1a
pod (od ronki) : mete 1b
ronki od podot
1A.Vo prvata podgrupa gi izdvojuvam glagolite koi ozna~uvaat
dejstvo so koe se otstranuva del od teloto na ~ovekot ili `ivotnite,
kako {to se bri~i 1a
noze, molze 1a
krava,i dr. Promenata {to se
o~ekuva e objekt bez delot {to e vgraden vo negovata sodr`ina: izbri-
~eni noze : noze bez vlakna, izmolzena krava : krava bez mleko itn.
1 B. Vo vtorata podgrupa spa|aat glagolite kako lupi 1a
jabolko,
stru`e 1
{tica/ zab, i dr. koi ozna~uvaat dejstvo so koe se otstranuva
del od nekoj materijalen predmet. Delot {to se otstranuva e vsu{nost
povr{inskiot sloj od nekoj predmet i e vgraden vo zna~eweto na
glagolot. Promenata {to se o~ekuva e objekt bez negoviot povr{inski
sloj. izlupeno jabolko – jabolko bez lu{pa; istru`ena {tica – {tica
bez sloj/-evi od povr{inata itn.
Osnovnata razlika vo parafrazite na ovie varijanti na zna~ewata
mo`e da se svede na: 1a – ’X pravi Y da stane nekakov otstranuvaj}i
del od nego‘;
1b – ’X go otstranuva Y od Z‘.
2. Vo vtorata grupa spa|aat glagolite so koi se iska`uva dejstvo
so koe objektot }e stane nekakov so toa {to od nego se otstranuvaat
predmeti koi se nao|ale na/vrz nego. Na glagolite od ovaa
podgrupa, zaedni~ka im e promenata {to se o~ekuva kako rezultat od
dejstvoto – objekti so predmeti otstraneti od niv, pri {to kako
presuponirana informacija za site e deka na/vrz objektot na dejstvoto
se nao|ale predmeti koi ne bile negov imanenten del. Sostojbata na
objektot }e bide promeneta po izvr{uvaweto na dejstvoto: na pr. masata
}e bide ~ista – bez pra{ina, podot }e bide ~ist – bez ronki itn. Ovie
zna~ewa na glagolite se ozna~eni so indeks 1a: bri{e 1a
masa, mete 1a
itn.
Nasprema glagolite so indeks 1a od ovaa grupa, stojat glagolite
kaj koi kako direkten objekt na dejstvoto se javuva predmetot {to se
otstranuva od nekoj drug predmet. Toga{ dejstvoto se vr{i za da
prestane relacijata na toj predmet so drugiot predmet: bri{e 1b
(pra{ina od masata), mete 1b
(ronki od podot) stru`e 2b
(’r|a od
tenxere) itn. O~ekuvanata promena po izvr{uvaweto na dejstvoto e
pra{inata, ronkite, ’r|ata da prestanat da bidat del odnosno da
prestanat da se nao|aat na masata, podot, tenxereto. Ova zna~ewe na
glagolite e ozna~eno so indeks b i spa|a vo grupata promena na relacijata
(v. Tofoska 2005: 222).
Varijantata na zna~eweto na glagolite od ovoj tip vo koja{to
kako direkten objekt se javuva predmetot od koj se otstranuva drug
predmet e ozna~ena so bukvata a (1a ili 2a vo zavisnost od brojot na