УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

Partnerite vo komunikacijata komuniciraat so eden odreden jazik.
Edniot partner (t.e. emituva~ na informacijata) go kodira svoeto
soop{tenie vo soodveten kod, drugiot partner go prima soop{tenieto
i go razbira (dekodira), bidej}i dvata partnera raspolagaat so eden ist
kod (t.e. eden ist jazik). Koga partnerite vo komunikacijata zboruvaat
razli~ni jazici, zna~i, koga tie ne raspolagaat so identi~en kod,
komuniciraweto e obezbedeno, samo ako bide vklu~eno preveduvawe. So
toa se vklu~uva edna dopolnitelna faza, i toa vaka: Edno soop{tenie
na jazikot A se prima od strana na preveduva~ot (koj vo toj moment e
prima~ na soop{tenieto). Toj go prima, go razbira soop{tenieto, pa
go prekodira na jazikot B (pri za~uvuvaweto na sodr`inata) koe go
emitira odnosno go podgotvuva za partnerot vo jazikot B (taka preveduva~ot
se poka`uva kako prima~, posrednik i najposle kako emituva~
na informacijata vo jazikot B). Ovoj pat na komunicirawe mora da
funkcionira bez pre~ki za da se dojde do sakaniot komunikativen
efekt, primaweto na soodvetnata informacija.
Pri toa, vredi da se potseti na toa deka potpolno razbirawe,
potpolna ekvivalentnost kako komunikativen efekt ne mo`e da se
postigne ni vo toj slu~aj koga emituva~ot i prima~ot na informacijata
zboruvaat eden (ist) jazik. Iako toga{ tie (emituva~ot i prima~ot)
koristat ist jazik, kodot sepak nema apsolutna identi~nost. Eden zbor,
eden poim, edna re~enica mo`at razli~no da se tretiraat (razbiraat).
Dopolnitelno tuka vlijaat razli~noto iskustvo, razli~nite (govorni)
osobini, duri i regionalnite razliki. Apsolutno identi~en jazi~en
kod zatoa ne postoi. Vo svetot na prima~ot (na informacijata) ne
vleguva s# od pretstavite i asocijaciite na emituva~ot (na informacijata).
Od druga strana, prima~ot (na informacijata) gi povrzuva so
primeniot tekst i svoite sopstveni pretstavi, ~uvstva i asocijacii (sp.
Hornung i dr. 1974: 14).
Od toa proizleguva: Dvojazi~na uspe{na komunikacija so pomo{-
ta na prevodot se postignuva toga{ koga osnovniot tekst i tekstot na
prevodot predizvikuvaat pribli`no ist komunikativen efekt. Toa so
osobena kompleksnost va`i za preveduvaweto na literaturno delo –
vo toj kontekst i na prikaznite, ~ij jazik e predmet na na{evo izlagawe.
Preveduvaweto tuka zna~i istovremeno da se razbira soodvetno delo
i da se presozdava kako delo vo drug jazik (Apel 1983: 8, Koneski 1981).
Preveduvaweto, prekodiraweto, presozdavaweto, {to zna~i toa
konkretno? Sekako ne deka mo`e da se o~ekuva nekoja ednostavna
zamena na znacite (kako formalni i semanti~ki edinici) od jazikot A
so znacite od jazikot B. Dodeka sodr`inata treba da ostane invarijantna,
formalnite elementi, me|u niv i gramati~kite, mo`at (ili
moraat) da se menuvaat – tie mo`at da se razlikuvaat od jazik do jazik.
Zna~i, semanti~kata ekvivalentnost se postignuva kone~no na nivoto
15