УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

237
No sepak cela redica stari nazivi na selski zanimawa i zanaeti
imaat vo dvata jazika ista zboroobrazuva~ka struktura i isto zna~ewe,
pa zatoa tie mo`at da se razberat i bez re~nik: lovec – ³owca (arh.
³owiec) / ponovo myœliwy (arh. myœliwiec), p~elar – pszczelarz, ov~ar –
owczarz), kravar – krowiarz (samo do XVI vek), kowar – koniarz (arh. konarz),
sviwar – œwiniarz (arh. œwinarz), guskar i guskarka – gêsiarka (samo `enski
rod), kako i grn~ar – garncarz, tkaja~ – tkacz, lekar – lekarz, sudija – sêdzia.
Nekolku imenki od ovaa grupa se razlikuvaat samo so formantot:
ribar – rybak, drvar – drwal, kova~ – kowal, preda~ka – prz¹dka, kako i
u~enik – uczeñ (prvobitno vo zanaet~istvoto).
Poretki se primerite koga soodvetnite izvedenki ja imaat
istata semanti~ko-zboroobrazuva~ka struktura, no se razlikuvaat so
oblikot na osnovata, kako: `etvar : `etva – ¿niwiarz : ¿niwo (obi~no pl
t ¿niwa) / stpol. ¿eniec (mesto ¿niec pod vlijanie na drugite pade`i, kako
vo genitivot ¿eñca) od glagolot ¿nie, inf. ¿¹æ (*žüne-, *žêti; stsl. žêtelü,
no sp. isto taka crkovnoslovenski vo srpska redakcija: žêtelü ’stap za
pritisnuvawe na slamata na selskata kola‘ od *žüme-, *žêti – Vojtila-
[vje`ovska 1974: 54) ili vodeni~ar : vodenica – m³ynarz : m³yn (od m³yn
wodny i sovremen m³yn (mechaniczny, elektryczny) i wiatrak ’vetrena
vodenica‘, karakteristi~na glavno za ramnite severni krai¡ta na
zemjata, potoa govedar : govedo – dijal. bydlarz : byd³o. Na makedonskiot
zbor kroja~ (: kroi) mu odgovara polskiot krawiec (: krajaæ, (s)krawaæ).
No za istiot zanaet~ija go imame i zborot ¡iva~ (: ¡ie, (so)¡iva),
~ija¡to osnova ja nao|ame vo polskiot jazik vo prvobitniot `enski
derivat szwaczka (pokraj krawcowa) od korenot *šüv- / *šiv- (iterativ
*súšivati) od *šiti ’¡ie‘. Zo¡to vo polskiot jazik nema izvedenka od
ma¡ki rod? Toa se dol`i na podelbata na rabotata me|u ma`ite i
`enite vo dale~noto minato. @enite ¡iele samo obleka (obi~no
`enska), me|utoa ma`ite se zanimavale so ¡iewe kako na obleka, taka
i na obuvki. Polskiot jazik ja ~uva imenkata *šüvücü > szewc (za
fonetskiot razvoj sp. ja pogore navedenata imenka ¿eniec) samo vo
vtoroto zna~ewe (’koj¡to ¡ie obuvki‘), kako vpro~em i drugite
severnoslovenski jazici. Taa e od baltoslovensko poteklo: staropruskiot
zbor schuwikis go ima istoto zna~ewe kako polskiot, dodeka
litovskiot zbor siuvikas ozna~uva ’¡iva~, kroja~‘ (Rusek 1996: 105).
Makedonskiot jazik ima za ovoj zanaet ponova izvedenka ~evlar : ~evli,
no i specijalizirani imenki, zavisno od vidot na obuvkite: opin~ar :
opinki, ~izmar : ~izmi, sli~no kako op¡tiot zanaet kroja~ / ¡iva~ i
abaxija ’koj¡to ¡ie obleka od ¡ajak‘. I dvata posledni nazivi od
slovensko poteklo imaat stari dubleti pozajmeni od turskiot jazik:
kroja~ – terzija i ~evlar – konduraxija).
Vo nekoi slu~ai na makedonskiot zbor od slovensko poteklo mu
odgovara vo polskiot jazik zbor od germansko poteklo, kako gotva~,