УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

121
edna{ da se udri v gradi i da im poka`e na lu|eto dolu deka nema
ne~ista dolna obleka za poka`uvawe“. Ovde se me{aat dve nivoa:
nivoto na bukvalnoto i nivoto na prenosnoto zna~ewe. So ovaa re~enica
Ero saka da ka`e deka pred da bide giljotiran, Danton treba da
si go otvori srceto, da se proiznese za svojata nevinost, odnosno da
poka`e deka nema {to da krie od narodot. Zatoa originalnata re~enica
„…Er muß sich in den Busen greifen und den Leuten da unten zeigen, daß er reine
Wäsche hat“ (Toj mora da si posegne v pazuva i da im poka`e na lu|eto
dolu deka ima ~ista dolna obleka) e transformirana vo mislovno
poprifatliviot oblik {to }e sozdava iluzija za ~ista sovest: „deka
nema ne~ista dolna obleka za poka`uvawe“.
Dramata „Vojcek“ (Woyzeck) e fragment pronajden vo zaostavninata
na avtorot i bidej}i ne postoi odreden definitiven redosled
na scenite, razli~ni izdava~i, po sopstveno nao|awe ja odreduvale
nejzinata kompozicija. Zatoa postojat nekolku verzii i pri preveduvaweto
e upatno da se navede spored koja verzija e napraven prevodot
{to mu se nudi na makedonskiot ~itatel. Novumot na ovaa socijalna
drama e vo toa {to vo nea, za prvpat vo germanskata dramska literatura,
sudbinata na eden mal, obespraven ~ovek stanuva tema na dramsko
dejstvo. Pri nejzinoto preveduvawe naidov na edno interesno mesto
{to mi predizvika vistinska dilema, za koja s# u{te ne sum sigurna
dali pravilno ja razre{iv i koja, mo`ebi, otvora prostor za ponatamo{na
diskusija. Imeno, na edno mesto vo tekstot glavniot lik,
vojnikot Vojcek, za sebe veli deka e roden na Blagovec, dvaesetti juli.
Spored katoli~kiot (gregorijanskiot) kalendar praznikot Mariä
Verkündigung, odnosno Blagovec, ima fiksen termin i sekoja godina se
slavi na dvaeset i ~etvrti mart, a spored pravoslavniot (julijanskiot)
kalendar na sedmi april. Od kade sega proizleguva deka toj praznik
pa|a na dvaesetti juli, koga se znae deka se potrebni devet meseci
otkako angelot $ ja soop{til radosnata vest na Marija do ra|aweto na
Isus Hristos? Mojata dilema se sostoe{e vo toa dali da go ostavam
originalniot termin ili da go zamenam so dvaeset i ~etvrti mart,
soodvetniot termin spored gregorijanskiot kalendar, ili sedmi april,
za koj hristijanite so pravoslavna veroispoved najverojatno znaat deka
e navedeniot praznik. Jas se odlu~iv za prvata varijanta.
Koncepciski poglednato komedijata „Leons i Lena“ (Leonce und
Lena) pretstavuva neobi~en spoj na bajkovni, komi~ni i satiri~ni
elementi. Imeno, vo ramkovna struktura na bajka e vmetnato komi~no
dejstvo {to pretstavuva satira na germanskiot malogra|anski moral.
Likovite od dramata ne se portretirani kako realni ~ove~ki su{testva,
tuku kako marioneti koi opstojuvaat vo besperspektivno milje na
aristokratski stil na `iveewe. Dominantnoto ~uvstvo na likovite e
zdodevnosta, koja vo svojata ednoli~nost gi bri{e granicite na