УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

234
semejstvoto. Razgranetoto patrijarhalno semejstvo opfa}a{e pove}e
generacii, a negoviot `ivot be{e reguliran kako so tradicijata i
obi~aite, taka i so pravoto koe se uto~nuva{e postepeno so razvitokot
na plemenskoto, a potoa dr`avnoto ureduvawe. Praslovenskata
rodninska terminologija na Balkanot se zadr`i, so mali
promeni, sè do krajot na XIX vek, bidej}i i semejstvoto ostana vo
svojata patrijarhalna forma. Bidej}i Makedoncite `iveeja pet veka
vo otomanskata dr`ava, nekoi slovenski leksemi od ovaa oblast se
zameneti so tu|i zborovi (kako baldaza mesto *svìstü ili baxanak mesto
*svojakú – Truba~ev 1959: 140-141), no sistemot ostana nepromenet
poradi toa ¡to orientalniot sistem na rodninskata terminologija
mu be¡e dosta blizok na prvobitniot slovenski sistem. Promenite
vo makedonskoto op{testvo vo tekot na XX vek ne go naru{ija sistemot
na rodninska terminologija, bidej}i Makedoncite ~ ostanaa
verni na svojata narodna kultura vo site drugi oblasti, kako narodnata
nosija, muzika, tanecot, usniot folklor i drugo.
Polskite rodninski nazivi pretrpea golemi promeni vo noviot
vek, {to se dol`i na zapadnoevropskoto vlijanie, pred sè germanskoto,
vo oblasta na dr`avnoto ureduvawe i pravnite odnosi. Od XVI vek
postepeno, no zna~itelno, se uprostuva sistemot na rodninskite
nazivi kaj Poljacite (i drugite zapadni Sloveni). Od polskiot jazik
se potpolno is~eznati (osven ostatocite vo nekoi dijalekti) zborovite
so zna~ewe ’nekrvna rodninska vrska‘ ([im~ak 1966: 195), kako
leksemata ziêæ koja od XVI vek se izrazuva so zaemkata od germanskiot
jazik szwagier. Sli~no kako vo germanskiot, szwagier zaedno so `enskiot
derivat szwagierka (germ. Schwager m, Schwägerin f) e prenesen i na
podale~noto nekrvno srodstvo. Poradi polisemijata na zborovite
szwagier i szwagierka sootvetnite makedonski zborovi vo to~en prevod
na polski jazik treba da se predadat opisno, na pr. dever ’szwagier (brat
mê¿a)‘, {ura ’szwagier (brat ¿ony)‘, sveska ’szwagierka (siostra ¿ony)‘, zolva
’szwagierka (siostra mê¿a)‘, baxanak ’szwagier (m¹¿ siostry ¿ony)‘, jatrva
’szwagierka (¿ona brata mê¿a)‘, sli~no i svekor ’teœæ (ojciec mê¿a)‘, svekrva
’teœciowa (matka mê¿a)‘, tetin ’m¹¿ ciotki‘, itn. (Vidoeski, Pjanka,
Topoliwska 1990).
Poimot ’snaa‘ vo sovremeniot polski jazik se izrazuva so
derivat od sin (synowa ? synowa ¿ona), dodeka staropolskata leksemata
snecha e poznata samo vo dijalektite, me|u drugoto kako sneszka. Za
’vnuci od brat i sestra‘ polskiot jazik ima posebni zborovi. Tie se
izvedenki od imenkite koi gi ozna~uvaat nivnite roditeli: bratanek i
bratanica (postaro: synowiec i synowica, no samo vo odnos na drugite
bra}a), siostrzeniec i siostrzenica.
Poimite za direktna vertikalna krvna vrska ’dedo, baba, vnuk,
vnuka, majka, dete, sin, }erka‘, kako i za horizontalnata krvna vrska