УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ – СКОПЈЕ

147
tom, vo koj bea vneseni to~no 29.359 zaglavni zborovi. So golo oko
mo`e da se vidi stepenot na obrabotkata na edinicite od bukva do
bukva, od tom do tom. [to se odnesuva pak do opisnata strana na
edinicite, taa vo vtoriot i tretiot tom gi ima site karakteristiki
{to se baraat od vistinskite tolkovni re~nici. 1
Kako {to se znae, Re~nikot izleze so srpskohrvatski tolkuvawa.
Ovoj fakt prirodno mora{e da bide objasnet u{te vo Predgovorot na
Re~nikot: "So toa {to se tolkuvawata vo ovoj re~nik dadeni na
srpskohrvatski jazik, toj treba da izvr{i u{te edna va`na kulturna
uloga, kako prira~nik {to }e im go olesni dostapot kon makedonskata
literatura na lu|eto od drugite jugoslovenski narodi#. Sega }e
dodadam: ne samo {to }e im se dobli`i na jugoslovenskite narodi, so
koi vo vremeto `iveevme vo ista dr`avna zaednica, tuku i na site onie
lu|e vo svetot {to go poznavaa ovoj jazik, pa so toa i makedonskiot
jazik im stanuva{e podostapen. U{te i faktot. I prvite re~nici na
sosednite slovenski jazici bea "istolkuvani# i na drugi jazici:
Vukoviot (kaj Srbite) – na germanski i latinski, Geroviot (kaj
Bugarite) – na ruski!
Pred obrabotuva~ite na re~nikot vo startot se postavija dve
seriozni zada~i: vo od da se popolnuva kartotekata i istovremeno da
se steknuva leksikografski opit. Sojuznik vo sovladuvaweto na ovie
te{kotii im be{e nivnata jazi~na praktika kako preveduva~i i
lektori po toga{nite mediumi i akumuliranoto znaewe steknuvano
pri baraweto makedonski ekvivalenti na tu|ite i nepriemlivite
zborovi {to navleguvaa otstrana. Opitot se steknuva{e i so uvidot
vo pogolemite tolkovni re~nici na drugite slovenski jazici. Da ne se
zaboravi i nesomneniot fakt: vo vremeto na obrabotkata na Re~nikot
na{ata ubava literatura, i ne samo taa, be{e slabo razviena. Vnimatelniot
prou~uva~ i na Gramatikata na makedonskiot literaturen
jazik (I tom 1952, II tom 1954) na Koneski }e sogleda deka objasnuvawata
na faktite vo nea se potkrepuvani glavno so primeri od narodnoto
tvore{tvo i od tuku{to pojavenite dela od ubavata literatura
(pisatelite od prvata sovremena generacija). So eden zbor, obrabotuva~ite
na Re~nikot bea i samite aktivni u~esnici vo jazi~niot
proces so pi{uvaweto na razni jazi~ni pouki vo re~isi site toga{ni
mediumi (pi{ani i elektronski).
Potrebata od pogolem re~nik na makedonskiot jazik nalo`i da
se pristapi kon negova izrabotka pred da bidat dovolno ispolneti
neophodnite uslovi. Mora{e da se pristapi kon ispolnuvawe na ovaa
1
Òðà¼êî Ñòàìàòîñêè, Òðèòîìíèîò ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê íàñïðåìà ïðåäâèäóâàíèîò òîëêîâåí
ðå÷íèê. Âî: Îäáðàíà íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê. Ñêîï¼å 2001, ñ. 83-96