Pod spovedni m pečatom

te'6enega stoletja vnel hudi boj med liberalizmom
in klerikalizmom v Avstriji in ravnokar
so se bile zopet volitve . To je bi l
tudi uzrok, da je gospod župnik s tako
vnemo prebiral „Ljudskega Prijatelja” . Ker
so nocoj vtihnili vsi pogovori, je vzel tud i
kaplan knjižico iz žepa in je začel čitati .
Bil je spis svetega škofa Avguština . Toda
dolgo ni čital. Vstopila je zopet kuharica .
Prinesla je samo priprost lestenec z lojeno
svečo in železno utrinjalo . To je postavila
pred duhovnega gospoda ter je prižgala
svečo . Za kaplana je bilo to znamenje, da
naj odide v svojo sobo. Tudi to se je zdelo
gospodu Hercogu popoloma umevno . Saj je
samo kaplan in ima le pravico do lastn e
sobe. Ta kaplanska soba pa je del župnišča,
kjer je župnik gospodar, v njegovem
imenu pa vlada kuharica . Vse to je mlade -
mu kaplanu samoobsebi umevno, pa nit i
ne misli, da bi moglo biti drugače . To je
sreča zanj, kajti nezadovoljnost z razme -
rami, ki jih posameznik ne more izpremeniti,
je navadno začetek duhovniške bed e
in konec je večinoma grozen . Hercog vstane
torej nemudoma, vzame svečo, pokloni se
župniku ter mu zaželi lahko noč. Prečastn i
pa je tako poglobljen v svoje berilo , da
niti ne dvigne pogleda in slišati je samo
nerazumljivo mrmranje . Kuharica pa sprejme
kaplanov pozdrav, kakor da velja tudi njej
in odzdravi milostno. V župnišču, kje r
8