Pod spovedni m pečatom

sam je moral naročiti nečastni pokop, ker
je služabnik cerkve.
Misel na cerkev ga je zopet zdramil a
iz pregrešnih sanj, ki so ga bile človeka
obšle. Zopet je duhovnik, samo duhovnik ,
ki pozna svoj poklic in svojo nalogo . In že
piše svoje ponižno poročilo veličastnem u
škofijskemu ordinarijatu o samomoru dekleta ,
ki je bilo klicano na sodišče, pa naznanja ,
kako je po nalogi posvetne oblasti oskrunjena
posvečena zemlja in kako se je sam
zaman trudil, da bi bil varoval pravice svete
cerkve .
Mnogo pol je popisal. Približevala s e
je že polnoč, ko je še enkrat prečital svoje
delo in ga zložil v, zavitek kot poštnin e
prosto versko stvar . Ze tri dni se ni smejal ,
sedaj pa se je moral ; tako spretno je sestavi l
svoje poročilo, da se mora prikazati škofu ,
ne da bi se bil količkaj hvalil, prikazati ko t
najmarljivejši in najzvestejši sin cerkve.
Sedaj mora skrbeti za to, da si pri -
dobi zaslug in da postane župnik v Oospojni ,
ako se ne vrne stari dušni pastir . In to je
nad vse verjetno. Ankin samomor je siln o
škodoval župniku . Kdo naj sedaj očisti
župnika suma, da je zapeljal osebo, ki ne
more več govoriti? On, Gros, pač ne more
tega nikakor storiti . On ni pripravil škofa
do tega mnenja, torej tudi po Ligvoriju n i
dolžan, da bi prepričal škofa o nasprotni
resnici. Se ne sme ne, kajti škofov inkvizitor
386