Pod spovedni m pečatom

Ta je imel težko delo, ko je hotel odstraniti
župnikovo dolgo brado iz globokih gu b
njegovega lica. Toda posrečilo se mu je iz -
vrstno ; saj je bila njegova služba, da je
vsaki mesec obril glave menihov.
Samo dolgih las se ni dotaknil, pač pa
mu je izrezal na glavi veliko okroglo tonzuro,
da ni mogel imeti lepše niti škof. Celo
nohte so mu porezali . In ko je prinesel služeči
brat tople vode, da se je umil in ko
so mu oblekli duhovniško obleko, je bi l
podoben staremu župniku z dežele, ki je bil
posvetil celo svoje življenje službi človeštva ,
pa gre sedaj v pokoj .
Prejšnega gospojinskega župnika pa č
ne bi bil nihče izpoznal, tako se je svobodni
sin planin postaral v treh četrtletjih
jetništva .
Ali vse to se je zgodilo brez besede .
Saj je bil molk dolžnost v samostanu . Samo
fin smehljaj je odgovarjal na župnikova vprašanja
. Mislil je že, da se mu odpro sedaj tudi
vrata ječe. Mi čvrsto so se zaprla . Samo še besedo
je izrekel menih s posebnim pogledo m
in s smehljajem na ustnih : Jutri .
Torej jutri bode zopet dihal zrak svobode.
Jutri bode zopet človek med ljudmi
in duhovnik . Saj so mu povrnili ljubljeno
duhovniško obleko. Jutri! Jutri! Torej se je
vendar prepričal škof, da je nedolžen, n e
da bi bil moral prelomiti spovedni pečat ?
434